Sodoben pogled na Plečnika v novi monografiji Večni arhitekt

Nova knjiga o življenju in delu Jožeta Plečnika prinaša sodoben pogled na slovenskega arhitekta skozi optiko dr. Noaha Charneya, pri čemer avtor celostno približa Plečnikova dela skozi arhitektovo življenjsko zgodbo, naj gre za dunajsko, praško ali ljubljansko obdobje. Historično, estetsko in umetnostnozgodovinsko branje nam razkrije mojstrovo duhovno razsežnost, njegove bivanjske in oblikovalske preference in tudi odnos do lastnega naroda, ki ga je Plečnik želel povzdigniti, s tem da mu je pomagal ustvariti nacionalni arhitekturni jezik. Pri tem je soočal klasično in moderno, srednjeevropsko in mediteransko, ki jih je združil v organski postmoderni stimmung. 

Knjiga je izšla v monografskem formatu, sočasno v slovenski in angleški izdaji. 

Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane in pobudnik izida knjige, je ob izidu izpostavil: "Jože Plečnik je definitivno eden najpomembnejših, če ne najpomembnejši slovenski ustvarjalec v polju umetnosti nasploh. Njegov ustvarjalni opus je daleč presegel naše lokalne okvirje, Plečnik pa je prav zaradi njegovega pomena tako doma kot v tujini postal eden pomembnejših arhitektov 20. stoletja. Prav zaradi Plečnikovega mednarodnega pomena smo se odločili, da ustvarimo knjigo, ki bo artikulirala pogled na arhitekta s strani tujega avtorja, ki bo lahko neobremenjeno, brez lokalne "prtljage", razprl svoje razmišljanje o tem velikem slovenskem arhitektu. Noah Charney je uspel, z vso ekipo, ki je delovala pri tem projektu, vzpostaviti nekatere nove momente branja Plečnikovega dela in ga vzpostaviti tudi v mednarodni kontekst časa, v katerem je Plečnik deloval, ter izluščil posebno, brezčasovno poetiko njegovega opusa."

Knjiga Večni arhitekt temelji na doktorski dizertaciji dr. Noaha Charneya, ki o razlogih za njen nastanek piše v njenem uvodu: "Kot ameriškega umetnostnega zgodovinarja, ki se pogosto pojavlja v medijih, so me že večkrat označili za "največjega navijača Slovenije", saj že več let živim v tej čudoviti deželi, za katero iskreno menim, da je najlepši kraj na svetu, ki ga lahko imaš za dom. Počaščen sem, da lahko zastopam Slovenijo, in presrečen, da lahko njena čudesa predstavim drugim. Izmed vseh čudes pa je ravno arhitektura Jožeta Plečnika tisto, kar na obiskovalce naredi največji vtis in odzvanja v njih še dolgo potem, ko odidejo. Knjiga temelji na doktorski disertaciji, ki sem jo dokončal leta 2011. V nalogi sem preučil celoten lok arhitekturne kariere Jožeta Plečnika tako z njegovega lastnega vidika kot s stališča stroke in splošne javnosti. Gre za zgodovinski pregled recepcije njegovega dela in osebnih stališč, oris kariernih odločitev, ki jih je sprejemal pri tem, ob tem pa se vseskozi sprašuje, zakaj jih je sprejel." 

Predgovor za knjigo je napisal priznani slovenski proučevalec Plečnika, dr. Peter Krečič, ki je med drugim zapisal: "Avtor se postavlja v vlogo prizadetega, podrobnega opisovalca in razlagalca zgodovinskih okoliščin Plečnikovega umetniškega zorenja, umetnika, arhitekta, ki ga je za življenja privedlo do nič manj kot do izjemnega tvorca slovenske nacionalne arhitekture, posthumno pa do arhitekta svetovne veljave." 

Uredništvo knjige je prevzel Luka Novak, Totaliteta, ki je takole povzel pomen njenega nastanka: "Če iz vsebine knjige izstopi Plečnik kot človek, se zasliši njegova arhitekturna govorica in orišejo črte slovenskega nacionalnega arhitekturnega sloga, pa je ta knjiga tudi plečnikovski objekt. V času elektronskega branja in virtualnih odnosov še toliko bolj potrebujemo knjige kot objekte, ki nas obdajajo. Kot predmeti na mojstrovi delovni mizi v Plečnikovi hiši. Zato sem ponosen, da je v skupnem snovanju več soavtorjev nastala ta zahtevna publikacija, ki obeležuje Plečnikovo leto na večen način." 

Knjigo sta pomembno sooblikovala tudi fotograf Matevž Paternoster in oblikovalec Domen Fras. Paternoster, katerega sodobne fotografije, poleg arhivskih fotografij iz Plečnikove zbirke Muzeja in galerij mesta Ljubljane, predstavljajo osrednjo vizualno podobo knjige, se je lotil zahtevnega dela: v fotografski objektiv ujeti Plečnikovo arhitekturo na svež in sodoben način: "Izhodiščno zavedanje, da je Plečnikova arhitektura že dolgo časa del kolektivne zavesti, predvsem skozi pojavnost podob – fotografij njegovih stvaritev, je pomenilo še toliko večji izziv pri lastnem ustvarjanju. Izziv v iskanju novega, drugačnega pogleda na že poznano."
O izzivih oblikovanja pa je Fras dodal: "Pri oblikovanju Plečnika je vseskozi prisotno vprašanje arhitektove – še vedno zaznavne – karizme, ki ustvarja napetosti med njegovimi častilci in nasprotniki. Zame je preprosto izjemen arhitekt, čigar stvaritve me navdušujejo in navdihujejo, a do njih ohranjam poklicno distanco. Charneyevo študijo z idejo "večnega arhitekta" skozi knjigo brez plečnikovskih dobesednosti interpretiram z navpičnostjo, rumeno barvo, humanistično pisavo, svobodnim ritmom arhivskih in Paternostrovih fotografij ter črkami, ki jih narišem prav posebej za naslov." 

Noah Charney je avtor svetovnih uspešnic in profesor umetnostne zgodovine. Izobraževal se je na Yaleu, Cambridgeu in doktoriral v Ljubljani. Napisal je dvanajst knjig in stotine člankov, med drugim za angleški The Guardian in ameriški Washington Post, deluje pa tudi kot voditelj televizijskih oddaj. Je Američan, ki že dolga leta živi v Sloveniji. 

Podrobnejši podatki o knjigi: 

Noah Charney
Večni arhitekt: življenje in delo Jožeta Plečnika, modernističnega mistika
ISBN 978-961-94115-8-2 

Eternal architect: the life and art of Jože Plečnik, modernist mystic
ISBN 978-961-94115-9-9 

mpc: 39 €, monografski format 230x300 mm, trda vezava, 256 strani 

fotografije Ljubljane Matevž Paternoster
oblikovanje Domen Fras
predgovor dr. Peter Krečič