S 3D-rekonstrukcijo izgubljene Plečnikove makete si je NTF prislužil častno Valvasorjevo priznanje
V znamenju Mednarodnega muzejskega dne je Slovensko muzejsko društvo v ponedeljek, 20. maja, podelilo Valvasorjeva odličja za leto 2018 in z njimi počastilo izjemne dosežke na področju muzejstva. Častno priznanje si je prislužila tudi avtorska skupina z Naravoslovnotehniške fakultete, ki je ob naši lanski razstavi 'Plečnik in sveto' rekonstruirala izgubljeno Plečnikovo maketo.
Žirija je v obrazložitev za podelitev častnega Valvasorjevega priznanja avtorski skupini v sestavi dr. Helene Gabrijelčič Tomc, dr. Tanje Nuše Kočevar, mag. Mateja Pivarja in Anje Škerjanc, ki so tesno sodelovali s kustosinjo Plečnikove hiše Ano Porok, zapisala:
"Na področju muzejske dejavnosti se prioriteta kulturne politike nanaša tudi na medinstitucionalno delo in je najintenzivnejša ravno pri povezovanju izobraževalnih ustanov z muzeji in galerijami. Eno od področij, ki se v zadnjih letih intenzivno razvija, je zaradi dostopnosti do strojnih orodij prav gotovo tridimenzionalna dokumentacija, ki postaja nepogrešljivo orodje tudi v sodobnem varstvu kulturne dediščine. Na tem področju med vidnejše partnerje kulturnih institucij v zadnjih letih sodi Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Primer odličnega sodelovanja je prav gotovo tudi izdelava makete spomenika vojskovodji Janu Žižki. Maketo je na podlagi ohranjenih skic in stare črno-bele fotografije danes izgubljene originalne makete iz leta 1913 rekonstruirala magistrska študentka Anja Škerjanc pod mentorstvom dr. Helene Gabrijelčič Tomc, somentorstvom dr. Tanje Nuše Kočevar in ob pomoči tehničnega sodelavca Mateja Pivarja – vsi z Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje NTF. Ker je bila izdelava sodobne makete zaradi pomanjkljivega gradiva zahtevna, je bila bistvena poglobljena raziskava, v kateri so se poglobili v delo slavnega arhitekta in s primerjalno analizo zanj značilnih elementov poskušali čim natančneje ugotoviti, kakšni so elementi na maketi, in nato te elemente čim bolj precizno zmodelirati. Projekt je bil velik strokovni izziv, saj je, kot je dejala prof. dr. Helena Gabrijelčič Tomc, "ustvarjanje interpretacije nerealiziranega Plečnikovega načrta s 3D-modeli ter fizičnosti s 3D-tiskom tako, kot bi dali možnost življenja nečemu, čemur pred časom zaradi določenih okoliščin ni bilo usojeno obstajati"."
Iskreno čestitamo nagrajencem in že razmišljamo o možnih prihodnjih skupnih projektih!
O razstavi 'Plečnik in sveto', ki je bila v Plečnikovi hiši na ogled do januarja letos, si več lahko preberete na tej povezavi.