Množica navdušenih obiskovalcev na Brionih pospremila odprtje razstave Plečnik na Brionih
V petek, 31. maja, je bilo na hrvaškem otoku Veliki Brion še posebej slovesno, saj smo tam odprli razstavo 'Plečnik na Brionih', ki predstavlja Plečnikovo zadnje v celoti dokončano delo – vrtni paviljon podarjen predsedniku Titu. V okviru dogodka pa smo imeli edinstveno priložnost in si ogledali Plečnikov paviljon tudi v živo.
"Težko je opisati vznemirjenje in pričakovanja 200 udeležencev dogodka, od tega je bila polovica iz stroke in druga polovica zamejskih Slovencev na Hrvaškem. Vsi so v živo prvič lahko videli vrtni paviljon v vsej svoji lepoti, saj je ta kot del protokolarnega območja zaprt za javnost." Tako je o posebnem dogodku na Brionih poročala novinarka Nataša Mihelič, ki je pripravila prispevek za oddajo Kultura po Odmevih na TV Slovenija (tukaj).
Petkovo popoldne smo začeli s slovesnostjo ob odprtju razstave 'Plečnik na Brionih' v idilični mali cerkvici sv. Rok na Velikem Brionu. Odprtje razstave, ki je leta 2017 nastala v sodelovanju med Plečnikovo hišo in Narodno in univerzitetno knjižnico na podlagi dragocene donacije dr. Lojzeta Gostiše, so z govori pospremili gostitelj dr. Marno Milotić, ravnatelj Nacionalnega parka Brioni, gospa Lorella Limoncin Toth, načelnica Konservatorskega oddelka v Pulju, v funkciji predstavnice hrvaške ministrice za kulturo Nine Obuljan Koržinek, ter dr. Smiljana Knez, slovenska veleposlanica na Hrvaškem. Dogodek je s slovensko pesmijo popestril mešani pevski zbor Encijan Slovenskega kulturnega društva Istra.
Po odprtju smo se vkrcali na turistični vlakec, ki nas je popeljal proti območju Bele vile, ki jo je v času Jugoslavije za državniške obiske uporabljal predsednik Tito, danes pa je protokolarni objekt Vlade Republike Hrvaške in kot tak ni dostopen javnosti. Z velikim angažmajem Veleposlaništva Republike Slovenije na Hrvaškem so nam omogočili dostop do tega skrbno zastraženega dela otoka, kjer smo si v živo lahko ogledali Plečnikov paviljon.
Kot je radijski novinarki Tanji Borčič Bernard povedala kustosinja Ana Porok iz Plečnikove hiše, je bil "paviljon namenjen kot darilo predsedniku Titu (op.: s strani zveze slovenskih borcev) in je skupek, celovita umetniška stvaritev tako arhitekturnega dela kot tudi kiparskega okrasja naših slovenskih kiparjev". Novinarka pa je po besedah soavtorja razstave Marijana Ruperta iz Narodne in univerzitetne knjižnice še povzela, da je bila gradnja paviljona v neposredni bližini Bele vile, kjer se je Tito pogosto mudil, za Plečnika velik izziv, hkrati pa uresničitev mladostne želje, da bi gradil v mediteranskem okolju (tukaj lahko prisluhnete prispevku o dogodku, ki je nastal za oddajo Svet kulture na Radiu Slovenija).
Dogodek smo zaključili s simpozijem o Plečniku kot slovenskem in evropskem arhitektu. Na njem so različni strokovnjaki (Marijan Rupert in Žiga Cerkvenik iz NUK, plečnikolog, prof. Peter Krečič, prof. Robert Plejić s Fakultete za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo v Splitu in prof. Luka Skansi s Filozofske fakultete v Pulju) predstavili različne aspekte Plečnikovega opusa in poudarili izjemen pomen, ki ga ima Plečnikovo delo na področju evropske arhitekture.
Da je dogodek brezhibno potekal, sta poskrbela slovensko veleposlaništvo v Zagrebu in Nacionalni park Brioni – za kar smo jim izjemno hvaležni. Vas pa vabimo, da si ogledate razstavo 'Plečnik na Brionih' na Brionih – na ogled bo vse do 25. julija 2019.
