Zgodba Škorjančevega keliha nosi bogato simbolno sporočilo

Kustosinja Ana Porok se je nedavno srečala s sorodniki duhovnika Jožeta Škorjanca. Ta se je leta 1950 obrnil na Jožeta Plečnika z željo, da arhitekt oblikuje kelih, s katerim bi Škorjanc simbolno postavil spomenik svojima pokojnima prednikoma – stricema Francetu in Matiji Škorjancu, duhovnikoma, ki sta oba obhajala zlato mašo.

Povod za naročilo keliha, ki ga je duhovnik Jože Škorjanc sam poimenoval AERE PERENNIUS (TRAJNEJŠI OD BRONA), je bil zlatnik, ki ga je gospod Škorjanc dobil v dar od gospe Matelič iz Kragujevca, kjer je takrat služboval. Z njim se je oglasil pri mojstru Plečniku in mu razložil svoje želje, ta pa ga je dobrohotno sprejel in mu obljubil načrte zanj.

Plečnik je do naslednjega obiska pripravil več podrobno izdelanih načrtov, na koncu pa mu je pokazal še prostoročno risbo s svinčnikom in za to različico se je naročnik odločil. Tri noge, na katerih kelih stoji, so povezane z vzporednimi obroči, ki naj bi predstavljali povezanost med tremi duhovniki v rodbini. Napisi v latinščini na njih nam natančneje pojasnjujejo simboliko, saj je na spodnjem obroču podstavka vgravirano: UT OMNES UNUM SINT (Da bi bili vsi eno), na drugem je dodano: IN MEMORIAM IUBILEAI AUREI SACERDOTUM FRANCISCI ET MATHIAE ŠKORJANC 1950 (V spomin na zlati jubilej duhovnikov Frančiška in Matije Škorjanca 1950), ko pa je g. Jože Škorjanc dosegel leto svoje zlate maše, je dal vgravirati v srednji krog še zadnji napis: IOSEPH ANNO MARIAE 1988 TOTUS TUUS (Jožef, v letu Marijinem 1988, ves tvoj).

Posebnost keliha je, da Plečnik ni dal pretopiti darovanega zlatnika za pozlato keliha, kot je bilo sprva namenjeno, ampak ga je obesil pod kupo. Tako je zlatnik s podobo Jezusovega rojstva na eni in Janezovega krsta na drugi strani še danes viden skozi odprtine na prevotljenem stožčastem podstavku. Krasijo ga še različni poldragi kamni in barvna stekelca krožnih oblik, na obodu kupe pa so vgravirane stilizirane lilije.

Kelih je v Ljubljani pod budnim nadzorom mojstra Plečnika izdelal pasar Alojzij Pirnat, blagoslovil pa nadškof Anton Vovk. Ko je bil kelih končan, je g. Škorjanc želel poravnati račun, mojster Plečnik pa je plačilo za svoje delo zavrnil. To je bila izjemna gesta, ki jo je duhovnik Škorjanc poplačal s posvetitvijo svete maše g. Plečniku.

Edinstveni kelih nam izpričuje lepo zgodbo o spoštovanju in povezanosti v rodbini Škorjanc. Po Plečnikovi skici iz leta 1953 je bil v letu 1989 izveden tudi nagrobnik družine Škorjanc na pokopališču v Preboldu.

Za vse informacije, ki nam bolje osvetljujejo nastanek tega posebnega predmeta naše kulturne dediščine, in predajo dokumentarnega gradiva v zbirko Muzeja in galerij mesta Ljubljane se iskreno zahvaljujemo družini Škorjanc iz Dolenje vasi pri Preboldu.