Kaj se bo dogajalo v Plečnikovi hiši?

Naj za začetek napovemo večjo razstavo o Jožetu Plečniku, ki jo pripravljamo za prihodnje leto, ko bomo praznovali 150. obletnico Plečnikovega rojstva. V zvezi s tem dogodkom že letos izdajamo strip o Plečnikovem življenju in delu, ki ga snujeta Blaž Vurnik in Zoran Smiljanič. Oba prekaljena in nagrajena striparja - na zadnje sta sodelovala pri uspešnici o Ivanu Cankarju. 

Nadaljujemo pa s tremi občasnimi razstavami, in sicer:

Razstava France Tomažič nam bo z uporabo arhivskega gradiva različnih institucij in zasebnikov razkrila delo prvega Plečnikovega diplomanta. Leta 1924 je diplomiral ter ostal pri Plečniku kot asistent do leta 1930, ko se je osamosvojil. Leta 1932 je opravil strokovni izpit za pooblaščenega inženirja arhitekture in odprl lastni atelje v Ljubljani. Tomažič je bil sprva zelo navezan na Plečnikov arhitekturni nazor, vendar je že s prvimi samostojnimi deli pokazal popoln preobrat in poznavanje sodobnih problemov načrtovanja.

Razstava Črkovna vrsta Plecnik nam bo razkrila Plečnikov delež pri soustvarjanju slovenske tipografije. Plečnik namreč ni skrbel zgolj za tipografijo številnih napisov na nagrobnikih, spomenikih in pročeljih stavb, ampak tudi za grafične podobe raznih tiskovin. Na osnovi tega je nastala črkovna vrsta, ki ni zgolj digitalizacija Plečnikovih skic, temveč je odraz trenutnih oblikovalskih trendov z izhodišči, ki se nanašajo na principe in oblike Plečnikovih črk, definirali in razvili pa smo jo na podlagi podrobnejše raziskave njegovega življenja, njegovih del in načel poučevanja. Na razstavi bo predstavljena črkovna vrsta, ki se je začela s pregledom bogatega arhiva, ki ga hrani Plečnikova hiša, na podlagi izbranih črkovnih oblik pa so nastale skice in določeni parametri črkovne vrste. Izluščene prepoznavne forme in detajli črk so pripomogli k oblikovanju unikatne črkovne vrste Plecnik.

Občasna razstava Plečnik in prenova spomenikov v javne prostore bo predstavila interdisciplinarni projekt študentov FA v Ljubljani – seminar Zorec, pri katerem so študentje začeli z raziskovanjem in analizo različnih projektov Jožeta Plečnika. Ukvarjali so se z na videz paradoksalnim vprašanjem Plečnikovih prenov treh spomenikov: Rimski zid, Šance in Križanke, ki jih je s svojimi posegi preoblikoval v konceptualno močne in zaključene javne prostore.