Oktobra mineva 100 let od Plečnikove naselitve v hiši v Trnovem
Jeseni leta 1921 se je Jože Plečnik po desetletjih bivanja v tujini preselil nazaj v rodno Ljubljano. Začel je namreč poučevati na novo ustanovljenem Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani, kjer je študentom predajal znanje do zadnjih mesecev življenja.
Po dokončni preselitvi iz Prage v Ljubljano se je Jože Plečnik odločil, da bo živel v hiši starejšega brata Andreja na Karunovi 4 v ljubljanskem Trnovem, ki jo je ta kupil že leta 1915, in ne več pri sestri v središču mesta, kjer se je začasno naselil. Duhovnik Andrej je hišo s skromnimi prihranki kupil, da bi si po upokojitvi zagotovil miren dom. Za arhitekta ustvarjalca je bila ta odločitev nujna, saj si je želel urediti primeren prostor za svojo risalnico, kar pri sestri ni bilo mogoče. Tako je za svoje potrebe najprej preuredil del hiše, ki je obsegal kuhinjo v pritličju in dve sobi z večjo risalnico v nadstropju.
Tako nam o selitvi poroča arhitekt sam v pismu bratu Andreju z dne 11. 10. 1921: »Dve noči sem spal sam v nadstropju – in bilo je dobro.«
Torej lahko sklepano, da se je v hišo dokončno preselil 9. 10. 1921 in svojega bivališča ni več zamenjal.
Plečnik je stari hiši kmalu dodal valjast prizidek, ki je nastal po njegovi zamisli – načrt nosi datum: maj 1923.
Načrt prizidka je Plečnik ustvaril z željo, da bi v hiši, kjer je že dobro leto in pol bival sam, pridobil prostor za oba brata in sestro z družino, saj so si Plečnikovi želeli ustvariti skupen dom pod isto streho. Zasnoval ga je kot valj z dvema okroglima sobama. Zase je namenil sobico v pritličju, oblikovano kot meniško celico, kamor gresta komaj postelja in umivalnik. Svojo risalnico je načrtoval v precej večjem okroglem prostoru z velikimi okni in pogledom na vrt. Za mlajšega brata Janeza je določil sobo v nadstropju, medtem ko naj bi si Andrej in sestra Marija ob svoji preselitvi uredila prostore v starem delu hiše. Edini skupni prostor srečevanja bi bila kuhinja v pritličju stare stavbe, kjer bi se lahko sešli ob skupnem obedu. Prizidek je torej nastal iz spoznanja in potrebe po relativno ločenih prostorih, ki jih je namestil tako, da se prebivalci hiše ne bi preveč motili. Zato je arhitekt že od začetka načrtoval za prizidek poseben vhod. Tega je uredil na severni strani hiše in vodi v hodnik, ki povezuje staro hišo z dograjenim prizidkom.
Ko je bil novi del hiše leta 1925 dograjen, sta se Plečnik in mlajši brat Janez kmalu naselila v njem. Brata sta bila različnih značajev in sta imela preveč različne potrebe in želje, da bi lahko uspešno sobivala. Janez je bil bolj družabne narave, obiski in njegovo igranje klavirja so arhitekta motili pri delu. Že po nekaj mesecih sta se sprla in Janez se je vrnil v svoje staro stanovanje.
Sestra Marija se v hišo v Trnovem nikoli ni preselila in je žal že čez nekaj let umrla, brat Andrej pa je kasneje služboval v samostanu v Repnjah, kjer je leta 1931 umrl.
Usoda je odločila, da je naposled le arhitekt našel tu svoj končni dom. Posest je še povečal z nakupom sosednje hiše in vrta leta 1928, naslednje leto pa si je na južni strani hiše dogradil zimski vrt. Pri opremi je velikokrat uporabljal gradbene elemente in prototipe svojih drugih projektov in preizkušal različne kombinacije domačih materialov in njihovih obdelav. Hišo je sam poimenoval kar »poskusna topla greda«, saj se je marsikateri arhitekturni eksperiment kasneje izkazal kot prava rešitev pri nadaljnjem delu. Svoje ustvarjalno življenje je v hiši sklenil 7. januarja 1957.
Jubilejni dogodek, 100-letnico naselitve arhitekta Plečnika v hiši na Karunovi 4 v ljubljanskem Trnovem, obeležujemo z dnevom odprtih vrat v soboto, 9. oktobra 2021. Plečnikovo hišo, ki je danes edinstven muzej, si lahko na ta poseben dan ogledate med 10:00 in 18:00, ogledi pa so možni le z vodstvom, ki je omejeno na 7 obiskovalcev. Mesto na vodstvu je potrebno rezervirati na plecnik@mgml.si ali 01 280 16 04.
K obisku hiše pa vabi tudi kustosinja, odgovorna za Plečnikovo zbirko, Ana Porok: