Zgodovina hiše
Arhitekt Jože Plečnik se je leta 1921 naselil v pritlični trnovski hiši na Karunovi 4, ki ji je v letih 1923–25 na zahodni strani dozidal valjasti prizidek, po dokupu sosednje hiše leta 1928 pa na južni strani še zimski vrt. Tu je mojster do pozne starosti v zasebnosti ustvarjal ter živel odmaknjeno in samosvoje življenje.
Po Plečnikovi smrti leta 1957 se je v hišo naselil njegov nečak Karel Matkovič, ki je začel urejati obsežno mojstrovo zapuščino načrtov in korespondence. Njemu gre zahvala, da se je v hiši skoraj nedotaknjena ohranila vsa dragocena Plečnikova dediščina. Po Matkovičevi smrti leta 1971 so se dediči odločili za prodajo hiše z vso zapuščino mestu Ljubljana, ki je čez leto prav na tej osnovi ustanovilo Arhitekturni muzej Ljubljana.
Ta se je 1. aprila 1972 konstituiral prav v Plečnikovi hiši in je v njej deloval do leta 1992, ko se je večina oddelkov preselila v prenovljene prostore gradu Fužine, ki ga je muzej pridobil za svoje temeljne naloge.
Plečnikova hiša je bila urejena in odprta za javnost leta 1974, ko je bila zaradi občutljivosti papirnega gradiva iz muzejskega dela hiše prenesena zbirka Plečnikovih skic in načrtov v začasne depojske prostore v spomeniško manj občutljivi del Karunove 4, kjer je bilo gradivo mogoče pregledovati, urejati in preučevati. V hiši na Karunovi 6 je bila leta 2001 v pritličju urejena recepcija za obiskovalce, v nadstropju pa depojski prostori Plečnikove zbirke.
Plečnikova zbirka je bila leta 2009 razglašena za spomenik državnega pomena. Sestavlja jo kompleks Plečnikovih hiš na Karunovi 4 in 6 ter valjasti prizidek z ohranjenim originalnim inventarjem ter pripadajoči vrt z lapidarijem. Plečnikova hiša je sredi leta 2010 prešla pod okrilje današnjega upravljavca, zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane.
