Prostorski koncepti Plečnikovih prenov

Razstava 'Prostorski koncepti Plečnikovih prenov' povzema dvoletno raziskovanje študentov Fakultete za arhitekturo, ki so pod mentorstvom prof. Maruše Zorec, doc. Uroša Rustje in Andraža Keršiča odkrivali in preučevali različne Plečnikove prenove spomenikov v odprte javne prostore, Šance na Ljubljanskem gradu, Rimski zid na Mirju in ljubljanske Križanke, ter številnih cerkva, ki na različne načine poudarjajo in izpostavljajo obstoječe in ga povezujejo s kontekstom.

Polje raziskovanja študentov Fakultete za arhitekturo, ki so v študijskih letih 2019/2020 in 2020/2021 pri izbirnem Asanacije in adaptacije proučevali raznovrstnost Plečnikovih posegov v dediščino, so bili v prvem letu izbrani javni prostori Šance, Križanke in Rimski zid, v drugem letu pa Plečnikove prenove sakralne arhitekture. Mentor Andraž Keršič je pri tem izpostavil: »Z raziskavami gradiva in izrisom tlorisov, prerezov, fasad in prostorskih zasnov smo skušali razumeti, kako je Plečnik s svojo arhitekturo transformiral obstoječe. Zanimali so nas koncepti, s katerimi je prostore, objekte in fragmente odpiral in vpenjal v nov prostorsko-časovni kontekst. Študenti so vse izbrane spomenike obiskali, raziskali in narisali, da bi v čim bolj jasni obliki predstavili misel, ki stoji za vsako prenovo.« 

Raziskave, aksonometrije, sheme in nekatere sploh prvič izrisane načrte Plečnikovih projektov, ki so jih pripravili študenti, spremljajo arhivski posnetki in originalni načrti. »Sporočilo pričujoče razstave lahko razumemo kot premislek, da pri Plečniku ne gre zgolj za kompozicijo posameznih elementov, ampak sta zanj v prvi vrsti pomembna prostor in koncept,« pa je o pomenu razstave zapisala mentorica prof. Maruša Zorec.

Pomen tovrstnega raziskovanja Plečnikovega dela pozdravlja tudi Ana Porok, kustosinja v Plečnikovi hiši in sokustosinja odpirajoče se razstave, je pa to tudi odlična priložnost, da se javnosti pokaže malokrat ali pa sploh še ne videno originalno gradivo iz Plečnikove in drugih zbirk: »Na razstavi je predstavljeno bogato dokumentarno gradivo iz različnih arhivov in inštitucij, ki so ga študentje zbrali pri raziskovanju Plečnikovih posegov na posameznih objektih in nam pomaga osvetliti tudi njihovo stanje pred prenovo. Posebno pozornost si zasluži drobna Steletova knjižica, ki se je ohranila v Plečnikovi osebni knjižnici, z naslovom 'V obrambo rimskega zidu na Mirju v Ljubljani' iz leta 1928, v kateri je avtor odločno predstavil argumente za ohranitev antičnega spomenika, ki je bil takrat ogrožen in je danes zaradi Plečnikove prenove v arheološki park vpisan na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.«

Kot avtorja prof. Maruša Zorec in Andraž Keršič nadaljujeta v uvodnem tekstu k razstavi:

Ob prihodu v Ljubljano se je Plečnik poleg urejanja mestnih prostorov zavzel za propadajoče spomenike, ruševine in nedostopne prostore, pretesne za potrebe uporabnikov, ter jih z radikalno prenovo in sodobnim konceptualnim pristopom preuredil v zaključene kompozicije. Spomeniki so se zato ohranili in danes prav zaradi njegovih intervencij delujejo kot neločljiva spomeniška celota. Pristopi, ki jih je Plečnik uporabljal pri prenovi, ustvarjajo zanimive, sveže in tudi danes programsko žive prostorske koncepte. Pri prenovah je večinoma sodeloval z umetnostnim zgodovinarjem in konservatorjem Francetom Steletom, kasneje z njegovim učencem Nacetom Šumijem. Plečnikove kompozicije z novimi javnimi programi oblikujejo večplasten odprt prostor, namenjen vsem. Z ruševin Šanc je odprl razglede na mesto, Rimski zid je s preboji in parkovno ureditvijo vpel v živi organizem hitro rastočega predmestja, nekdaj popolnoma zaprt križevniški samostan pa je radikalno odprl, gradiral nivoje in velikost javnih prostorov ter ga z mladimi uporabniki na novo osmislil kot živo srce mestne četrti.

Sakralni prostor pomeni posebno poglavje Plečnikovega ustvarjanja. Izredno sodobni cerkveni prostori izražajo prvinsko enakost cerkvenega občestva. Ta je bila običajna v prostorih zgodnjekrščanskih cerkva, ki jih je Plečnik obiskal med potovanji po Italiji in Istri. Tak cerkveni prostor, ki je bil pred drugim vatikanskim koncilom radikalno drugačen, zasledimo v številnih zasnovah in prenovah cerkva znotraj njegovega opusa. Nekateri pristopi polnovredno vključujejo obstoječo substanco in prevračajo njene meje. Posebej občutljivi so posegi, kjer arhitekt rešuje poškodovane spomenike, sestavlja ruševine in fragmente ter spreminja logiko danih prostorskih izhodišč. Tudi z manjšimi posegi, ki so skoraj v merilu opreme, uravnoteža in izpostavlja značilnosti obstoječih ambientov ter jih preobraža v popolnoma sodobne prostore.

Prostorski koncepti Plečnikovih prenov

Katalog razstave povzema dvoletno raziskovanje študentov Fakultete za arhitekturo, ki so pod mentorstvom prof. Maruše Zorec in Andraža Keršiča odkrivali in preučevali različne Plečnikove pristope k prenovi. Javni prostori, kot ...