Ljubljana
MGML

TRETJI IZZIV: Babi, dedi, popeljita me v otroštvo.

Preberi, kako so živeli otroci skozi zgodovino. Dobro si oglej ilustracije in poskusi razbrati čim več podatkov o otroštvu. Kaj so imeli otroci oblečeno? S čim so se igrali? So že hodili v šolo? So pomagali pri domačih opravilih? Kakšna dela so opravljali? Pokliči babico in dedka ter jima razkrij skrivnosti otroštva skozi zgodovino. Nato pa tudi njima zastavi zgornja vprašanja. So se njuna otroška leta precej razlikovala od tvojih?

NA KOLIŠČIH DELAJO VSI, TUDI OTROCI.

Kako so živeli otroci v pradavnini? O tem vemo zelo malo. Verjetno so že zelo majhni pomagali pri različnih opravilih. Zgodaj so se naučili lova in ribolova, veslanja, nabiranja in priprave hrane ter izdelave vsakdanjih pripomočkov. To vemo zato, ker smo na arheoloških najdiščih odkrili otroški lok, posodice, ki so jih izdelale otroške roke, pa tudi otroške ropotuljice.

Nekoč so otroci staršem pomagali pri izdelavi skoraj vseh stvari, ki so jih imeli doma. Pa danes? Koliko stvari, ki so pomembne za preživetje, še izdelate sami doma?

OD SUŽNJEV DO BOGATAŠEV.

V dobi rimskega imperija, v času mesta Emone, sta otroke vzgajala oče in mama. V premožnih družinah so za njihovo vzgojo skrbeli tudi izobraženi sužnji. Za idealno družino so veljale tiste s tremi otroki. Otroci so živeli zelo različno. Tisti iz revnejših družin so začeli že zelo zgodaj delati, bogatejši otroci pa so se lahko šolali. Tudi sužnji so lahko bili otroci. Deklice so med 12. in 16. letom starosti poročili, kar je zanje pomenilo konec otroštva. Otroštvo fantov se je končalo, ko so že zelo mladi začeli opravljati težka dela in različne službe. 

Šola je potekala kar zunaj na trgu. Poišči sužnja, ki poučuje otroka. V rokah drži svitek, učenca pa voščene tablice. Naštej razlike med rimsko in današnjo šolo.

ČAS ZA IGRO JE LE PRVIH NEKAJ LET ŽIVLJENJA.

V srednjem veku ni bilo lahko biti otrok. Otroke so imeli le za pomanjšane odrasle in otroštvo je bilo le prehod v odraslo dobo. Vzgajali so jih s kaznovanjem in zastraševanjem. Otroci so bili nekaj let v oskrbi matere ali dojilje, nato pa so jih, ne glede na družbeni razred, poslali v vajeništvo ali v šolo. Za revnejše otroke se je otroštvo končalo že, ko so bili stari okoli sedem let in so začeli delati. Za bogatejše otroke se je otroštvo končalo okoli 14. leta.

V srednjem veku so verjeli, da so otroci le pomanjšani odrasli in jih tako tudi vzgajali. Pa so res? Kaj meniš ti?  

OTROŠTVO V TOVARNI ALI V UČILNICI?

Tudi ob koncu novega veka je bila vzgoja otrok trda, otroštvo pa ni bilo prav nič brezskrbno. Mnogi otroci so odraščali brez enega od staršev, brez brata ali sestre, saj so ljudje zaradi bolezni pogosto prezgodaj umirali. Kakšno življenje je imel posameznik, je bilo zelo odvisno od tega, v kakšni družini se je rodil. Na podeželju so otroci že od zgodnjih let delali skupaj s starši. V mestih so mnogi delavski otroci delali v tovarnah. Otroštvo meščanskih otrok je bilo precej drugačno: dečki so hodili v šole, deklice pa so izobrazili za dobre žene in matere.

Če bi se v 19. stoletju rodil v revnejši družini, bi svoje dneve najverjetneje že od zgodnjega otroštva preživljal kot tovarniški delavec. Si predstavljaš? Pa je vendarle bolje hoditi v šolo, kajne?

OTROCI NAJ BODO OTROCI!

V 20. stoletju se je življenje otrok začelo izboljševati. Ker je bilo poskrbljeno za boljšo zdravstveno oskrbo, se je zmanjšala umrljivost otrok. Ker so začeli drugače gledati na otroštvo, otroci niso bili več le "pomanjšani odrasli". Namesto na delo so odhajali v šolo. V kmečkih družinah, kjer je bilo običajno več otrok, so mnogi še vedno odhajali za vajence. V mestih, kjer so se družine začele odločati za manj otrok, pa so jih večinoma pošiljali v šole.

V 20. stoletju so bili rojeni tvoji starši in tvoji stari starši. Vprašaj jih o otroštvu in primerjaj svoje otroštvo z njihovim.


Priprava: Pedagoška služba MGML
Ilustracije: Ajda Fortuna

Ostanite z nami v stiku!

Bodite obveščeni o razstavah in dogodkih, ki jih pripravljamo v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane.

Prijavite se