Cukrarna je impozantna stavba, v kateri se že skoraj dvesto let pišejo vznemirljive zgodbe. Na veččutnemvodenem ogledu bomo učence popeljali skozi njeno zgodovino, v kateri se je iz nekoč največjega industrijskega objekta na območju celotnega avstrijskega cesarstva prelevila v eno največjih galerij sodobne umetnosti pri nas. Sprehodili se bomo po neposredni okolici Cukrarne in prisluhnili zgodbam, ki so se godile pod streho enega najprepoznavnejših slovenskih zgodovinskih objektov. Sledil bo ogled razstavljenega dela umetnika Andreja Štularja Slovenska moderna; delo je poklon predstavnikom moderne, ki so v Cukrarni bivali, ustvarjali in se družili. Učenci se bodo seznanili z značilnostmi konceptualne umetnosti, se v skupinah tudi sami preizkusili v oblikovanju idej in jih z vsakdanjimi predmeti ponazorili skozi umetniško delo.
Od rafinerije do galerije
Informacije in prijave:
051 641 238
info@cukrarna.art
Trajanje programa
90–105 minut
Cena
5,5 € / osebo
Lokacija
Cukrarna, Poljanski nasip 40
Urnik
september–junij
* Mogoča je tudi izvedba programa brez ustvarjalnega dela. V tem primeru program traja 60 minut, cena pa znaša 4,5 €.
Spodaj predstavljamo nekaj izbranih asemblažov, ki so jih učenci Osnovne šole Dobrna izdelali v okviru delavnice.
Murnovo figuro so učenci uokvirili z lubjem in tako želeli ponazoriti, da je bila njegova soba v Cukrarni utesnjujoča. Edino okno, ki je bilo v sobi, je izdelano iz kock sladkorja, s čimer so se navezali na prostor, kjer je stanoval – nekdanjo rafinerijo sladkorja. Ker je bil pesnik bolj zadržan, miren in tih, mu učenci niso dodali ust, ker pa je bil po naravi občutljiv in nežen, je njegovo telo izdelano iz kosa pene in volne. Ker je bil zaradi revščine slabše prehranjen, so njegove roke izdelali iz prelomljene vilice, poudarjene brke pa iz rjavkaste posušene trave. Okoli figure in izven utesnjujočega okvirja so učenci razporedili pisano perje in papirčke, s čimer so želeli sporočiti, da Murn zaradi svoje revščine, bolezni in duševnih bolečin ni mogel uživati priložnosti, ki so jih imeli nekateri drugi njegovi vrstniki in hkrati izkusiti življenje v bolj prijetni luči.
Murn spi na postelji, ki je izdelana iz peresa, kar nakazuje na to, da je bil Murn pesnik. Za blazino in odejo so uporabili kosme vate, ki simbolizira Murnovo duševno in fizično krhkost. Glavo figure so učenci povaljali v zrnca rjavega sladkorja in s tem nakazali, da se je pesnikova soba nahajala v Cukrarni, nekdanji rafineriji sladkorja. Nad spečo figuro je polica, na kateri je knjiga – v njegovi sobi se je nahajalo kar nekaj knjižnih del. Na steni je še majhno okence in na njem mandelj. Slednji se navezuje na Murnov pogovor s sosedom Damjanom, s katerim sta oba bolehala za jetiko. Za pest mandljev sta stavila, kdo bo prvi umrl, kar je Murn zapisal tudi v svoji zadnji pesmi z naslovom Balada o Damjanu.
Murn stoji na mizi, saj je le tako lahko pogledal skozi okno, ki je bilo visoko v steni. Okno je izdelano iz sladkornih kock, s čimer so se učenci nanašali na nekdanjo rafinerijo sladkorja, ki je v prvi polovici 19. stoletja delovala v stavbi, kjer je živel Murn. Ker je Murn zelo skrbel, da je bil kljub skromnim prihodkom vedno videti urejen, so njegovo obleko učenci izdelali iz odlomkov lupine leščurja, dodali pa so mu tudi kos stekla, ki ponazarja klobuk, oba elementa pa se na svetlobi svetita. Ker je bil v Murnovi prehrani fižol pogosto na meniju, so mu iz fižolovega zrna izdelali vrat, njegove noge, izdelane iz ostankov svinčnikov, pa pričajo o tem, da je bil pesnik. Desno od figure so Murnu postavili še posteljo.