PRADAVNINA: KAKO JE BILO ŽIVETI NA BARJU?

Na začetku je bila narava, s svojimi zakonitostmi, danostmi in muhami. Kljub hladnejšemu podnebju so pred 40.000 leti na ljubljanskem območju občasno bivali neandertalci in tudi z lesenimi ostmi iskali, lovili ali nabirali hrano. Šele 35.000 let kasneje so se ljudje tu prvič za stalno naselili in si postavili bivališča na kolih, dvignjena nad močvirnato pokrajino. Morda ima prepričanje, da je treba Ljubljančanom reči žabarji, res stare korenine! Iz časa koliščarjev je tudi slavno leseno kolo z osjo, staro 5.200 let, ki Ljubljano postavlja na svetovni zemljevid najstarejših in najpomembnejših inovacij.

Kasneje so se ljudje naseljevali bliže središča današnje Ljubljane. Zgodovina je ljudstvom, ki so se pomikala skozi ta prostor ali se tu za stalno naselila, dala različna imena: Veneti, Iliri, Kelti. Vse pa se je spremenilo, ko so sem prišli Rimljani …

^{Najslavnejši predmet na razstavi}
Prazgodovinsko kolo, staro okoli 5.200 let, z Ljubljanskega barja. Velja za najstarejše leseno kolo z osjo na svetu.

NAJDBA SVETOVNEGA POMENA
Med vzorčenjem lesa v enem od drenažnih jarkov na kolišču Stare gmajne v Verdu pri Vrhniki so arheologi leta 2002 odkrili dva čolna deblaka in kolo z osjo, ki je verjetno pripadalo dvokolesnemu vozu. Kolo je sestavljeno iz dveh jesenovih plošč, ki sta spojeni s štirimi hrastovimi zagozdami, njegov premer je 72 cm. Po dendrokronoloških raziskavah je bilo deblo jesena v premeru debelo vsaj 40 cm, drevo je bilo staro okoli 80 let. Os je dolga 124 cm in izdelana iz enega kosa hrasta, zaključek je pravokotne oblike in nalega v odprtino kolesa. Izbor lesa, če upoštevamo krčenja in raztezanja ter način pritrjevanja in spajanja, kaže na izredno spretnega mojstra in poznavalca lesnih vrst. 5.200 let staro leseno kolo z osjo tako po starosti kot tudi po tehnološki dovršenosti sodi v sam vrh svetovne kulturne dediščine.

^{Najstarejši predmet na razstavi}
Simetrična lesena konica je bila izdelana iz tise in uporabljena v času zatona neandertalcev, na prehodu iz srednjega v pozni würm.

LOVSKO OROŽJE
16 cm dolgo ožgano leseno konico so leta 2008 podvodni arheologi odkrili v strugi Ljubljanice, v Verdu pri Vrhniki. Starost lesa je potrdila podobnost s paleolitskimi kamenimi konicami. Radiometrična raziskava v laboratoriju Beta Analytic iz Miamija je pokazala, da je les starejši od 43 970 let, ponovna datacija v Oxfordu pa je dala rezultat 38 490±330 let. Okoli 40 000 let staro lovsko orožje kaže na prisotnost paleolitskih lovcev na zahodnem obrobju Ljubljanskega barja, ki je z bogatimi vodnimi viri v eni od otoplitev privabljalo tudi črede velikih sesalcev.

^{Najbolj trajnostno naravnan predmet na razstavi}
Pasna spona iz starejše železne dobe, polomljena in večkrat popravljena, čeprav ne najbolje. Takrat stvari, sploh tako dragocenih, niso zlahka metali stran.

SITULSKA UMETNOST
Na prehodu 7. v 6. stoletje pr. n. št. se je med Alpami, Jadranom in Donavo razvila situlska umetnost z najpomembnejšimi likovnimi stvaritvami starejše železne dobe. Ime je dobila po bronastih vedricah – situlah, iz katerih so ob slavnostnih dogodkih stregli pijačo. Značilne figuralne upodobitve, izdelane v tehniki vrezovanja in tolčenja, prikazujejo življenje višjega družbenega sloja, herojske zgodbe, pogosti so tudi lovski in rastlinski motivi. V isti tehniki so bili izdelani tudi drugi predmeti: deli orožja in noše. Na pravokotni pasni sponi iz bronaste pločevine z Molnika, ki sodi v 5. stoletje pr. n. št., je upodobljen lovski motiv. Pokopani pokojnik verjetno ni bil prvi lastnik dragocenega predmeta, saj je bil ta večkrat, vendar ne prav natančno popravljen.

Hrana gre skozi zgodovino
Recept po koliščarsko
Zanj obisk trgovin ni potreben, saj lahko večino sestavin naberete (ali ulovite) kar na sprehodu v naravi. Želimo si, da vas v teh nenavadnih časih ogled priprave srninega hrbta z malinami z Boštjanom Napotnikom razvedri in nasmeji.

Recept po koliščarsko.pdf