Po propadu rimskega mesta so na ljubljanska vrata potrkali Slovani, ki so sprva naselili obronke ljubljanske kotline. Šele na prelomu tisočletja so se ustvarile ugodne razmere tudi za razvoj srednjeveške Ljubljane. Njen nastanek je zgodba o uspehu: nedavno odkriti ostanki lesenega krožnika postavljajo njene zametke v začetek 11. stoletja, dobrih sto let kasneje pa je srednjeveško mesto Leibach oziroma Luwigana že prvič omenjeno v pisnih virih. Tako rekoč čez noč, v dobrih sto letih, se je Ljubljana iz male lesene naselbine pod Grajskim gričem razširila še na levi breg reke in postala pravo srednjeveško mesto z mogočnim obzidjem, ki se je v začetku 15. stoletja uspešno zoperstavilo Turkom. O pomembnosti mesta govori tudi dejstvo, da je imela Ljubljana svojo kovnico denarja, in ker prilika dela tatu, tudi njegove ponarejevalce.
SREDNJI VEK: LJUBLJANA TRGOVCEV, CEHOV IN MEŠČANOV
Najbolj presenetljiv predmet na razstavi
LESEN KROŽNIK
Predmet kljub svoji skromnosti izpričuje pomembno dejstvo: obstoj srednjeveške Ljubljane namreč z začetka 12. stoletja premika za dobrih sto let nazaj, na začetek 11. stoletja, kar Ljubljano dela še starejšo, kot smo mislili.
Najbolj inkriminirajoč predmet na razstavi
SVINČEN NOVEC
Ponaredek pfeniga Eberharda I. (1164–1183), kovan na Ljubljanskem gradu (sočasna falsa).
LJUBLJANSKA KOVNICA DENARJA
V 13. stoletju so zemljiški gospodje v Ljubljani oziroma na Ljubljanskem gradu imeli kovnico denarja. Na novcih Bernarda Spanheimskega (kovani so bili med letoma 1210 in 1256), ki so bili kovani po vzoru oglejskih denarjev, je napis "CIVITAS LEIBACVN". Novci iz ljubljanske kovnice so izredno redki in cenjeni.
Pri arheoloških raziskavah na Ljubljanskem gradu sta bila najdena tudi dva novca, kovana med letoma 1164 in 1183. Njuna vrednost ni vezana samo na starost, čeprav so novčne najdbe iz 12. stoletja že same po sebi zelo redke, temveč predvsem zaradi dejstva, da gre za unikatna izdelka, ki po vsebini in materialu, iz katerega sta izdelana, v svetu numizmatike nimata ustreznih primerjav. Strokovnjaki Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije so ugotovili, da sta v bistvu sočasni falsi pfenigov Eberharda I. Spretni ponarejevalci so bili izvirni tudi pri izbiri materiala, saj sta novca, za razliko od srebrnih originalov, izdelana iz svinca. Kdo in s kakšnim namenom se je že v 12. stoletju na Ljubljanskem gradu ukvarjal s ponarejanjem denarja, verjetno nikoli ne bomo ugotovili, dejstvo pa je, da sta novca danes zelo presegla prvotno vrednost.
Najbolj nenavadno udoben predmet na razstavi
TURŠKO STREME
Jahalno streme velja za najbolj nenavadno udoben predmet na razstavi Ljubljana. Zgodovina. Mesto. Nanj je turški bojevnik lahko položil célo stopalo, ki je na njem udobno počivalo, običajno pa je streme pravzaprav le zanka, ki služi za oporo.
Hrana gre skozi zgodovino
Recept po srednjeveško
Zaradi cvetoče trgovine in tovorništva je Ljubljana srednjega veka postala pomembno trgovsko središče, kamor je pripotovala tudi bolj eksotična hrana. Ob prenovi Turjaške palače so arheologi pod muzejem našli tudi ostanke ostrig. Predvidevamo lahko, da je kuharski mojster plemiške družine Turjačanov izkoristil priložnost, ko so v mesto prišle sveže školjke in ponje poslal kuharskega vajenca, sam pa se je lotil vlaganja. Pa poglejmo, kako jih je najverjetneje pripravil.
Pričeske skozi čas.
Oblikujte si frizuro po vzoru Viride Milanske: