Art nouveau v Ljubljani
10. junija praznujemo svetovni dan art nouveauja, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja spremenil podobo mest v Evropi in tudi izven nje. Na ta dan sta umrla Antoni Gaudi in Ödön Lechner, dva izmed najbolj karizmatičnih artnouveaujevskih arhitektov, ki sta na različnih koncih Evrope umetnost popeljala v novo stoletje.
Praznovanju svetovnega dneva art nouveauja se pridružuje tudi Ljubljana, ki pripravlja vrsto dogodkov, s katerimi pomaga v javnosti krepiti zavest o kulturnih vrednotah in evropski razsežnosti te nam tako bližnje dediščine.
Zamisel o praznovanju svetovnega dneva art nouveauja se je leta 2013 porodila sodelavcem madžarske revije Art Nouveau Magazine. Od tedaj vse aktivnosti ob svetovnem dnevu art nouveauja koordinirata mednarodna mreža Réseau Art Nouveau Network (RANN) v Bruslju in Ruta del Modernisme v Barceloni, katerih članica je tudi Ljubljana. V tednu okrog 10. junija v vseh partnerskih mestih mreže RANN potekajo najrazličnejši dogodki – razstave, predavanja, vodeni sprehodi po mestih in muzejskih zbirkah.
Iz programa, ki ga pripenjamo, izpostavljamo vodene oglede Vile Zlatica – meščanskega doma družine Ivana Hribarja.
Bivanjska kultura meščanstva se je napajala pri slogovnih prvinah in značilnostih veličastnih historičnih umetnostnih slogov. Arhitektura in notranja oprema meščanskih hiš oziroma domov sta odražali status in družbeni položaj novega družbenega sloja – meščana, nosilca ekonomskih, družbenih in političnih funkcij. V drugi polovici 19. stoletja je znotraj prevladujoče nemške kulture Avstro-Ogrske že delovalo slovensko narodno meščanstvo, ki je prevzelo odločilno in zgodovinsko vlogo v prepoznavanju Slovencev kot narodne skupnosti. Novi meščani so prihajali iz vrst visokega uradništva, bančnikov, poslovnežev s področja zavarovalništva, bili so lastniki tovarn. Za svoje domove so si gradili mestne palače – vile z vrtovi – in jih opremljali v veličastnih slogih.