Ljubljana
MGML

Ivan Hribar

Zagovornik napredka in najbolj priljubljen ljubljanski župan

Ivan Hribar (1851–1941) si je strmo politično pot utrl kot delaven ljubljanski mestni svetnik v letih 1882–19010 in predvsem kot vztrajen zagovornik napredka. Za svoje aktivnosti pri zgraditvi prvega ljubljanskega vodovoda je prejel naziv častnega meščana Ljubljane. Po ljubljanskem potresu leta 1895 je kot župan (1896–1910) iz Ljubljane – dolge vasi – napravil sodobno mesto: uredil je delovanje mestne uprave, na osnovi prvega urbanističnega načrta posodobil celotno urbano infrastrukturo, table ljubljanskih ulic in trgov je opremil z vidnejšimi slovenskimi napisi, v času njegovega županovanja je Ljubljana dobila dva pomembna nova javna spomenika (Prešernu in Trubarju), uredil je kanalizacijo, odvoz smeti, ustanovil več novih šol, elektrarno, mestno hranilnico, tržnico in še bi lahko naštevali.


Liberalec, neutruden domoljub in "panslovan"

Ivan Hribar je bil politik slovenske liberalne smeri, zagovarjal je idejo Zedinjene Slovenije in združitve južnih Slovanov v skupno državo. Bil je zgled človeka, ki se ni postavljal z izpitnimi diplomami o doseženem znanju, pač pa z znanjem samim, in slednje je daleč presegalo njegovo formalno izobrazbo. Ivan Hribar se je z izjemno delavnostjo, s sodelovanjem s strokovnjaki z različnih področij in z jasno vizijo povzpel do mesta župana, veleposlanika Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Pragi (1919–1921), kraljevega pokrajinskega namestnika za Slovenijo (1921–1923) in senatorja Kraljevine Jugoslavije (1932–1938). Neomajno je bil predan slovenski narodni ideji. Njegovo življenje, delovni uspehi in dramatična smrt – pet mesecev pred svojo devetdesetletnico je v znak protesta proti italijanski okupaciji Ljubljane končal pot svojega življenja v Ljubljanici – so ga povzdignili v legendo slovenske politike v pomembnem obdobju osamosvajanja Slovencev.

Vlaho Bukovec, Ivan Hribar, olje na platnu, 1921

Hinko Smrekar: Ivan Hribar - Kralj Matjaž, prva polovica 20. stoletja

Politik, gospodarstvenik, pesnik, pisatelj ...

V politiki in gospodarstvu je sledil svoji viziji, če je le koristila slovenskemu narodu. Njegovo delovanje je slonelo na prepričanju, da se bomo Slovenci z lastnim kapitalom lažje borili za svojo neodvisnost, zato se je zavzemal za krepitev gospodarstva, ustanavljal je banke in zavarovalnice, boril se je za slovensko univerzo (februarja 1941 je bil odlikovan s častnim doktoratom Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani), slovensko akademijo znanosti, slovensko gledališče in druge narodne institucije. Kot ljubljanski župan je najprej poslovenil delovanje mestne uprave, ustanovil zbirko t. i. »ljubljanskih umotvorov« – prvo zbirko bodočega ljubljanskega mestnega muzeja, Zgodovinski arhiv Ljubljane, Narodno galerijo, s podaritvijo svojih knjig je osnoval magistratno knjižnico (danes del Slovanske knjižnice). Ivan Hribar je bil ob vsem naštetem tudi novinar, časopisni urednik, prevajalec, pesnik in pisatelj, njegovi sodobniki, sodelavci ali prijatelji pa so bili Ivan Tavčar, dr. Janez Bleiweis, Janez Trdina, Ignacij Borštnik, Josip Jurčič, Alojz Gradnik, Simon Gregorčič, Anton Aškerc, Josip Stritar, Jože Plečnik, Rihard Jakopič, Maks Fabiani in drugi.

Ostanite z nami v stiku!

Bodite obveščeni o razstavah in dogodkih, ki jih pripravljamo v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane.

Prijavite se