V centru drugega največjega japonskega konglomerata mest v pritličnem prostoru poslovne stavbe Namiyoshi na Nambi deluje skupina umetnikov, zbranih okoli galerije Shimbun Onna, kar pomeni "Časopisna ženska" in je umetniško ime Miyuki Nishizawa, performerke, modne oblikovalke, predavateljice ter improvizacijske izdelovalke oblek in skulptur iz časopisa. Kot učenka umetnika Shoza Shimamota, člana slavne skupine Gutai iz Kansaija, ki ji je odprl pot iz visoke mode v umetnost, nadaljuje učiteljevo tradicijo, s tem da pomaga manj izkušenim umetnikom prepoznati lastni potencial in poiskati možnosti za ustvarjanje. Miyuki, ki si je v svoji tridesetletni karieri pridobila bogate izkušnje in zgradila razvejeno mednarodno umetniško mrežo, je skupaj s partnerjem vzpostavila bar-galerijo kot sidrišče umetniške skupnosti. Prostor je živahna mednarodna odskočnica umetniškega kolektiva in večerno zatočišče barvite klientele vseh socialnih slojev, poslovnežev vseh vrst in alternativnih osebnih identitet. 

Del razstave je posvečen prostoru Shimbun Onne, katerega oblika in statične danosti so določile njegov namen, saj se zdi, da v njem lahko dolgoročno obstane le trdoživ kulturni program z zvestimi podporniki. Galerija v galeriji predstavlja dela skupine umetnikov, ki so se v Osaki javili na nedavni razpis za sodelovanje z Galerijo Vžigalica in so bili izbrani s strani kolektiva. To so Nobuhiro Soke, Mitsunobu Miyamoto, Kenji Sento, Hana Manjushage, Tetsuya Tamaki, Asami Takashina, Yuki Tama, Keiji Terano Guren, Taiji Mori, Isshin Matsumoto, Yumi Twewan in Shonyan.

Kot vzporednico tej postavitvi v drugem prostoru Galerije Vžigalica raziskujemo dvojnost položaja japonskega umetnika-delavca skozi fotografije "socialnega fotografa" Toshija Nishide, ki je ujel umetniške kolege Miyuki Nishizawa, Yuheija Takado, Naokija Sasayamo, Keija Karitanija, Poppyja Nakadoija in Ayo Iido na njihovih delovnih mestih. Fotografije postavljamo ob bok njihovim umetninam kot komentar k njihovemu položaju v visoko konkurenčni in tržno naravnani japonski družbi, ki jih postavlja v eksistencialni precep: slediti zahtevni japonski delovni etiki ali negotovi želji po ustvarjalni svobodi. Od tod tudi naslov razstave – Delo ali umetnost.