Predstavljamo model kulture, ki ga vodi logika tekmovanj in konkurenčnosti. Neodvisna kultura in njeni nosilci se namreč vse prepogosto srečujejo z očitki, da je ta kultura elitistična in hermetična, ter s pobudami kulturne politike, ki jo želijo po zahodnih zgledih postaviti na »trg«, kjer presoja o kakovosti vse bolj temelji na merljivih parametrih (kdo je prvi, kakšno je število obiskovalcev, objav, glasov ...). Dvoboj je torej razstavni eksperiment, ki ustvarjalce spreminja v tekmovalce, obiskovalce v glasovalce, sam razstavni dogodek pa v spektakel.

Pravila: vsak kurator izbere umetniško delo umetnikov iz svoje ekipe, ki po kakovosti in konceptu ustreza zastavljeni razstavi, zatem pa še delo iz druge ekipe umetnikov. Prostori, pogoji produkcije razstav in sredstva ekip so kar se da enaki. Mejne odločitve se sprejemajo z metanjem kovanca, za ustrezen potek dvoboja pa skrbi Jani Pirnat, kustos Galerije Vžigalica, ki je postavil koncept razstave in priredil pravila na podlagi bitke kuratorjev Aarona Moultona, Carsona Chana in Despine Stokou v Grimmuseumu v Berlinu leta 2011.

—Jani Pirnat

---

Klub golih pesti 
Kuratorka: Yasmin Martin Vodopivec
Umetniki: Veli & Amos, Small but dangers, Iva Tratnik vs. Matej Stupica, Nina Koželj, Dan Adlešič

"V Klubu golih pesti vidim najmočnejše in najpametnejše moške, kar jih je kdaj bilo. Vidim ves ta potencial. In vidim, da gre v nič. Prekleto, cela generacija toči bencin. Streže pri mizah. Gara z belimi ovratniki. Zaradi oglaševanja lovimo avtomobile in oblačila. Delamo v službah, ki jih sovražimo, da kupujemo sranje, ki ga ne potrebujemo. Mi smo srednji otroci zgodovine. Brez smisla in prostora. Nimamo velike vojne. Nimamo velike depresije. Naša velika vojna je duhovna vojna. Naša velika depresija je naše življenje. Vsi smo odrasli ob TV, ki nas je prepričala, da bomo nekoč vsi milijonarji, filmski bogovi ali rock zvezdniki. Pa ne bomo. Počasi se začenjamo tega zavedati. In smo zelo jezni. Ja!" Tyler Durden, citat iz filma Klub golih pesti (Fight Club, David Fincher, 1999)

---

Prispevek k zgodovini blagostanja na Slovenskem
Kurator: Matjaž Brulc
Umetniki: Matej Stupica, Nina Koželj, Dan Adlešič vs. Veli & Amos, Small but dangers, Iva Tratnik

Motive, materiale in predmete z razstave vežejo sledi, ki jih zarisuje industrijska civilizacija. Že od avantgard dalje so množično proizvedene dobrine legitimen del umetniškega izraza. Zanimalo me je, kaj izbrani umetniki z njimi počno danes.
Vsakdanji materiali in efemerni predmeti kot metonimije materialnega blagostanja, kot metastaze sreče s trgovskih polic, iz skladišč, z deponij.
Ironija človeškega dela, ki ohranja ustroj sveta.
Brezumnost kopičenja, grabeža.
Umetnost ostaja igra premeščanja in zapeljevanja. Brezimni industrijski izdelki pridobivajo avratičnost. Imuniteto in krhko samosvojost. Odrešeni svoje banalne predmetnosti postajajo sumničavi nosilci lepega.
Umetnost šepeče absurdne zgodbe o blagostanju, ki se nenehno izmika.
Šepeče o delu, ki ga opravljajo ljudje in železni stroji.
—Matjaž Brulc