Fabre se predstavlja s svojim vsestranskim likovnim opusom prek instalacij, risb in fotografij z njegovih predstav, posnetih z objektivi fotografskih mojstrov 20. stoletja, kot sta Helmut Newton in Robert Mapplethorpe.

Fabre se je v Ljubljani prvič predstavil že leta 1984 kot novo rojena gledališka zvezda in nato leta 1989 kot vizualni umetnik z razstavo v Moderni galeriji. Tokrat je umetnik v Ljubljano prišel na pobudo Zavoda Exodos, saj bo kurator letošnjega že 17. festivala Exodos. Jan Fabre svoja dela predstavlja kar na treh razstavah: v Mestni galeriji Ljubljana se predstavlja z razstavo Izposojeni čas, v KC Tobačna 001 je na ogled postavil instalacijo Umbraculum, v Galeriji Vžigalica pa instalaciji Karneval mrtvih pouličnih psov in Katakombe mrtvih pouličnih psov (za Ljubljano 2011). Tokratne razstave Jana Fabra predstavljajo vpogled v interdisciplinarne pristope in druge povezave sodobne likovne tvornosti z gledališko produkcijo.

Njegovo izredno bogato ustvarjanje na področju scenskih umetnosti je z nekoliko drugačnim pristopom slovenski publiki prikazano s številnimi avtorjevimi dokumenti in zapisi, risbami in predvsem fotografijami. Poleg njegovih skic in zapisov za odrska dela, so na ogled tudi dela velikih fotografskih mojstrov, kot sta Helmut Newton in Robert Mapplethorpe. Kot je v razstavnem katalogu zapisala Lilijana Stepančič, razstavo Izposojeni čas sestavljajo fotografije Fabrovih scenskih predstav, ki so jih posneli fotografski mojstri druge polovice dvajsetega stoletja. "So posebna metamorfoza, ko en medij preide v drugega in ko delo enega umetnika postane opus drugega. Umbraculum, Karneval mrtvih pouličnih psov in Katakombe mrtvih pouličnih psov so ambientalne postavitve z metamorfozo, ki gledalca popelje, da doživi nove izkušnje, take, ki jih ne more v vsakdanjem življenju."

Na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti se Jan Fabre v okviru 17. festivala Exodos in 6. balkanske plesne platforme predstavlja kot režiser, dramatik, koreograf, scenograf pa tudi kot selektor in predavatelj. V njegovi režiji bo na ogled spektakel Prometej, pokrajina 2 (Cankarjev dom, 19. in 20. april), v Slovenski kinoteki pa se bo predstavil s – našim krajem morda najbolj nepoznanim njegovim umetniškim ustvarjanjem – filmom (15. april).

---

Jan Fabre, rojen leta 1958 v belgijskem Antwerpnu, je študiral na Inštitutu za uporabno umetnost in na Kraljevi likovni akademiji v Antwerpnu. V letih 1976–1981 se je ukvarjal z umetnostjo performansa, kar je pustilo sledi v njegovem gledališkem delu, ki se osredotoča na telesno ekspresijo. Od osemdesetih let dalje je režiral operne, gledališke in plesne predstave ter sodeloval na najpomembnejših svetovnih razstavah. Širša javnost Fabra pozna predvsem po njegovi dekoraciji Raj užitka (Heaven of Delight), ko je strop kraljeve palače v Bruslju zakril z 1,6 milijona svetlečimi skarabeji. V Ljubljani je Fabre že gostoval, med drugim s plesno predstavo Moji gibi so osamljeni kot poulični psi. Leta 1993 pa je Moderna galerija izdala delo Emila Hrvatina Ponavljanje, norost, disciplina: celostna umetnina Fabre.