Pri formuliranju svojih slikarskih postopkov je Šušnik, dosledno zavezan ideji svobode, pogumno vstopal v polje sodobne likovne umetnosti in vzpostavljal lastne, izvirne konceptualne mehanizme odslikavanja problematizirane tematike.

Tugo Šušnik je že v času študija na ljubljanski ALU veljal za pretanjenega poznavalca tokov, smeri in gibanj v evropski in ameriški likovni tvornosti. Še posebej blizu mu je bil ameriški abstraktni ekspresionizem, s katerim se je seznanil med bivanjem in šolanjem v Londonu in New Yorku, ter pozneje – po opravljeni specialki v Ljubljani – še v času magistrskega študija na newyorški šoli Pratt Institute. Zato ni naključje, da je že v 70-ih letih prejšnjega stoletja kritično analiziral modernistično slikarstvo, ga »kvazimodernistično« dograjeval v procesu reorganizacije slikovnega polja in se nato od njega postopoma odklonil v postmoderno izkušnjo, med drugim v postopke vključevanja gledalčevega pogleda v podobo. To je dosegel bodisi s svojo multiinterpretativno sinkretistično risbo, bodisi z variacijami ekspresivnih do tonsko umirjenih barvnih nanosov, ali pa z oblikovanimi platni in najnovejšimi deli – svetlobnimi telesi – t. i. elektrografikami, oziroma slikami z integriranim virom svetlobe.

Strokovna javnost je Šušnika, dobitnika vseh naših najuglednejših nagrad in priznanj, ki velja tudi za izvrstnega scenografa slovenskega avantgardnega gledališča, opazila že zgodaj. Njegovo delo je vključila v domala vse najpomembnejše izbrane preglede sodobne slovenske in nekdanje jugoslovanske umetnosti ter tudi v nacionalne zbirke, od katerih velja omeniti vsaj retrospektivni prerez Šušnikovega dela v Moderni galeriji Ljubljana in sodelovanje na Bienalu v Sao Paulu z deli po izboru tujega selektorja.

Tokratno razstavo smo zasnovali na način, ki morda pri postavitvah preglednega značaja ni povsem v navadi. Tako zaradi velikosti formatov slik kot tudi zaradi omejene velikosti galerije smo namreč izpustili številna umetnikova ključna in dobro poznana dela, ki so bila že večkrat vključena v tematske in problemsko zamejene predstavitve, ter smo se osredotočili na njegova manj znana, manjkrat videna ali prvič prikazana dela iz zasebnih in javnih zbirk.

Razstava Tuga Šušnika je po zaključku v Mestni galeriji Ljubljana nadaljevala pot v Galerijo mesta Ptuj, kjer so jo v novem, večjem galerijskem prostoru nadgradili z deli iz stalne zbirke MGML, Galerije Wquurna in umetnikovega ateljeja. Vsem lastnikom izposojenih del se iskreno zahvaljujemo za naklonjenost in razumevanje pri pripravi razstave.

Tugo Šušnik: Kvazimodo (1971-2017)

Zdi se, da Tugo Šušnik ne bi mogel radikalneje in z več samoironije opredeliti svojega štiriinštiridesetletnega javnega umetniškega delovanja, kot je to storil z izbranim, metaforičnim naslovom svoje pregledne razstave, ...