Kozmos

»Rojeni med zvezdami, živimo kot poeti na zemlji«. Znamenito misel Williama Blakea, angleškega pesnika, slikarja in mistika, bi lahko v hegeljanskem obratu preprosto zapisali tako: Rojeni na zemlji, živimo kot poeti med zvezdami. Obe trditvi se na simbolni ravni dotikata večnih vprašanj o pojavnih oblikah zunaj zaznavnega horizonta in onstran optičnih meja pogleda v globino vesolja, v kozmos, v univerzum ter o vpetosti subjekta in človeštva v razsežnosti zemeljskega vesolja kot mikrokozmosa.

Umetnost in znanost, dve ključni civilizacijski področji, sta pogosto neločljivo povezani. Ta združenost je na skupinski razstavi Kozmos predstavljena v tematski navezavi na »Vseobsegajoče« (das Umgreifende) in v kontekstu slogana »Ni umetnosti brez znanosti, ni znanosti brez umetnosti«. Razkriva se v avtorskih raziskovanjih in poetikah v razponu realnega, mejnega in metafizičnega, ki sprožajo razmislek o dognanjih o prostoru-času ter o neslutenih možnostih na ravni fiktivnega sveta.

V tej vizualno-zvočni predstavitvi večinoma novih in situ instalacij in reprezentacij postaj v delih v nastajanju sodelujejo uveljavljeni ustvarjalci – kreatorji ali vizionarji »vesoljnega uma« – ki se v okviru širokega termina »umetnosti v iskanju neskončnosti« že desetletja osredotočajo na vsebine iz bogatega kozmološkega repertoarja in katerih dela so danes predstavljana na najpomembnejših mednarodnih manifestacijah sodobne umetnosti. Gre za umetnike, ki so v sliki, risbi, fotografiji, instalaciji, glasbi in drugih zvočnih in svetlobnih tehnologijah vzpostavili ali sooblikovali nove umetniške prakse in umetnostne tokove, ki se navezujejo na celostno ekologijo, geomantijo, družbena gibanja, osebni razvoj posameznika, postgravitacijsko umetnost ter neoutopizem in retroutopizem.

KOZMOS

»Rojeni med zvezdami, živimo kot poeti na zemlji«. Znamenito misel Williama Blakea, angleškega pesnika, slikarja in mistika, bi lahko v hegeljanskem obratu preprosto zapisali tako: Rojeni na zemlji, živimo kot ...