Telesnost
Sodelujoči umetniki: Uroš Abram, Rajko Bizjak, Robert Černelč, Ana Čigon, Jurij Kalan, Tina Kolenik, Samo, Kamila Volčanšek. Razstava "Telesnost" nadaljuje raziskovanje in razstavljanje slik, fotografij in video umetnosti v sodobni slovenski kulturi na izbrano temo oziroma vsebino.
Likovna umetnost je v veliki meri umetnost telesa, saj so njeno poslanstvo podobe, in te najpogosteje zaznamuje prav telo. To po eni strani nastopa kot predmet ogledovanja, po drugi pa gre za telo gledalca kot prostor ogledovanja. V takem, vzajemnem odnosu je telo obravnavano kot nosilec oziroma izvorni prostor umetnosti in je postavljeno v različne pozicije, stanja in podobe ter podvrženo raznolikim načinom obdelave, upodobitve in interpretacije. Umetnik – kot nosilec procesa ukvarjanja s telesom – pa je »kraj podob«; prepuščen je podobam, ki jih ustvari sam in jih poskuša vedno znova obvladati. Telo je gotovo polje največje možne izraznosti, telesnost pa je rezultat najraznovrstnejših aktivnosti telesa. Telesnost je namreč razvijanje telesa iz statičnega položaja ali forme v nekaj dinamičnega, dramatičnega, slikovitega in prožnega. Skozi ustvarjalni proces postaja telesnost glavni nosilec pripovedi, informacij in končnih vtisov.
Splošno znano je, da posameznik skozi izkušnje z lastnim telesom sestavlja spoznanja in občutke o drugih subjektih ter presoja tako o njihovih stanjih kot o (lastni) telesni poziciji. Telo obstaja samo, če obstajata najmanj dve telesi, in dejansko se lahko razmerja, prisotna v najrazličnejših družbenih, socioloških in – kar nas najbolj pritegne – umetniških akcijah (kakršni koli likovni komunikaciji), udejanjajo preko našega lastnega telesa ter v odnosih do drugih teles. Posamezno telo in njegova telesnost kot reakcija na dane razmere in razmerja torej tvorita mehanizem, za katerega so značilne vizualne pomenske zgostitve, izraznost v obliki mnogoterosti podob ter avtorsko prepoznavni koncepti, ki so izpeljani skozi odzive bistvenih elementov telesnosti. Umetniki razvijajo podobe skozi različne avtorske praktike, in sicer s transformacijo vsakdanjih elementov življenja v imaginarne koncepte. V končni elementarnosti likovnih del je funkcija teh konceptov aktiven diskurz, ki naj bi omogočal in ponujal najširše polje interpretacije, vezane tako na osebne zgodbe kot na družbena dogajanja. Predstavljeni umetniki telo in telesnost dojemajo kot gibljivo, likovno gnetljivo in dinamično prisotnost v vsakdanjem življenju, ki jo je treba nenehno opazovati in upodabljati.
Likovna umetnost je v veliki meri umetnost telesa, saj so njeno poslanstvo podobe, in te najpogosteje zaznamuje prav telo. Razstava "Telesnost" nadaljuje raziskovanje in razstavljanje slik, fotografij in video umetnosti ...
Kolofon
Produkcija: Muzej in galerije mesta LjubljaneKustos: dr. Sarival SosičUmetniki: Uroš Abram, Rajko Bizjak, Robert Černelč, Ana Čigon, Jurij Kalan, Tina Kolenik, Samo, Kamila VolčanšekBesedilo: dr. Sarival SosičOblikovanje: Ajdin BašićFotografije postavitve: Matevž paternoster / MGMLTehnična izvedba: Tehnična služba MGMLProjekt so omogočili: Mestna občina Ljubljana, oddelek za kulturo
Slovenska kinoteka se razstavi Telesnost pridružuje z istoimenskim ciklom filmov, ki se bodo v marcu in aprilu 2017 odvrteli v dvorani Kinoteke na Miklošičevi 28 v Ljubljani. Program sestavljajo raznolike klasike iz kinotečnega arhiva (natančen spored bo objavljen v dvomesečniku Kinotečnik (marec, april) in na spletni strani Kinoteke (www.kinoteka.si):
Avatar (James Cameron, ZDA/VB, 2009, 161'); Cesarstvo čutil (Ai no corrida / In the Realm of the Senses; Nagisa Oshima, Japonska/Francija, 1976, 105'); Bilo je nekoč na Divjem zahodu (C'era una volta il West / Once Upon a Time in the West; Sergio Leone, Italija/ZDA, 1968, 178'); Daleč od nebes (Far From Heaven; Todd Haynes, ZDA, 2002, 107'); Krvava romanca (Haute tension; Alexandre Aja, Francija, 2003, 91'); Nekateri so za vroče (Some Like It Hot; Billy Wilder, ZDA, 1959, 120'); Psiho (Psycho; Alfred Hitchcock, ZDA, 1960, 109'); Razpoložena za ljubezen (Fa yeung nin wa / In the Mood for Love; Wong Kar-Wai, Hong Kong, 2000, 98'); Romanca (Romance; Catherine Breillat, Francija, 1999, 95'); Trpljenje device Orleanske (La passion de Jeanne d'Arc / The Passion of Joan of Arc; Carl Theodor Dreyer, Francija, 1928, 78').
Lokacija
Mestni trg 5
1000 Ljubljana
Splošne informacije:
T 01 24 11 785
E mestna.galerija@mgml.si
Rezervacije pedagoških terminov:
T 01 24 12 506
E prijava@mgml.si
Odnosi z javnostmi:
T 041 669 599
E mateja.dimnik@mgml.si
Odpiralni čas
torek–nedelja: 11:00–19:00
ponedeljki: zaprto
1. januar, 1. november, 25. december: zaprto
24. in 31. december: 11:00–14:00
Vstopnice
Vstop prost.
Skupine z več kot 10 obiskovalci prosimo, da najavite svoj obisk na: pedagoska.mestnagalerija@mgml.si
Zaradi specifike razstave je namreč omejitev števila obiskovalcev v posameznih prostorih.
Mestna galerija Ljubljana je psom dostopna galerija.
Gradivo za medije
Novice
"Korpulentne dame v "lahkotnih oblačilih", ki se upirajo gravitaciji in opazovalca slej ko prej spravijo v židano voljo, kmalu zatem podobno dobrodušna, izrezbarjena telesa anonimnežev, na drugi strani pa nezaželena telesa, zaradi katerih se zapreš izza žične ograje. In kako ranjeno telo, vpeto v družbene norme."
V Mestni galeriji Ljubljana je na ogled skupinska razstava z naslovom Telesnost. Po oceni kustosa Sarivala Sosiča je telo gotovo polje največje možne izraznosti, telesnost pa je rezultat najraznovrstnejših dejavnosti telesa: "Telesnost je namreč razvijanje telesa iz statičnega položaja ali forme v nekaj dinamičnega, dramatičnega, slikovitega in prožnega. Skozi ustvarjalni proces postaja telesnost glavni nosilec pripovedi, informacij in končnih vtisov."
Dogodki
