[M_oder] Nastja Tomat: Odločanje in racionalnost

Izsledki številnih empiričnih raziskav kažejo na to, da pri sklepanju, presojanju in odločanju pogosto uporabljamo miselne bližnjice ali hevristike, ki vodijo v kognitivne pristranosti, in da smo slabi intuitivni statistiki. Znanstveniki na enem polu tako imenovane »velike razprave o racionalnosti« se naslanjajo na te izsledke in zaključujejo, da smo ljudje v svojem bistvu iracionalni, raziskovalci na drugem polu pa menijo, da sledenje pravilom logike in verjetnosti ni ustrezen kriterij racionalnosti in da je potrebno upoštevati tudi to, v kolikšni meri nam naše odločanje in vedenje omogočata učinkovito prilagajanje na okolje. Nekatere teorije se posvečajo oblikovanju kriterijev za to, kako bi se ljudje morali odločati in delovati, če bi želeli biti racionalni, druge pa preučujejo, kako ti procesi v resničnem življenju dejansko potekajo. Pomemben premik od idealiziranih modelov človeka kot popolnoma racionalnega in sebičnega agenta je predstavljal koncept omejene racionalnosti Herberta Simona – ta je zagovarjal, da je potrebno racionalnost opredeliti na način, ki bo upošteval omejitve našega kognitivnega sistema in strukture okolja, v katerem delujemo. Še danes se številni raziskovalci naslanjajo na njegovo delo in preučujejo, katere miselne strategije se najbolje obnesejo v katerih kontekstih.

Kako torej oblikovati kriterije za racionalnost? Ali uporaba hevristik res vodi v slabše izide kot uporaba miselno zahevnejših strategij? Na kakšen način je racionalnost naših prepričanj povezana z racionalnim delovanjem? V kolikšni meri lahko izsledke laboratorijskih raziskav o odločanju in presojanju preslikamo na vsakdanje življenje, kjer so odločitve, s katerimi smo soočeni, mnogo kompleksnejše in pomembnejše? Praktično vsa področja našega življenja so prepredena vsaj z implicitnimi predpostavkami o odločanju in (i)racionalnosti; ta in podobna vprašanja zato presegajo zgolj akademski, teoretični prostor in so relevantna tako za posameznika kot družbo.

Življenjepis

Nastja Tomat je leta 2019 na Filozofski fakulteti UL magistrirala iz psihologije. Med študijem so jo pritegnila vprašanja s področja nevroznanosti, zato se je v magistrski nalogi ukvarjala z vplivom čustvenih dražljajev na elektrofiziološke korelate pozornosti. Je članica SiNAPSE, slovenskega društva za nevroznanost, v okviru katerega je dve leti so-vodila organizacijo Tedna možganov, sodelovala pa je tudi pri oblikovanju spletišča zdravaglava.si, namenjenega ozaveščanju o skrbi za zdravje možganov. Bila je članica programa Junior Reseacher Programme, v katerem sodelujejo študentje in raziskovalci s področja psihologije in vedenjskih znanosti. V sklopu programa je s kolegi izvajala raziskavo o odnosu mladostnikov do napovednih metod na področju duševnega zdravja ter pod mentorstvom dr. Kaia Ruggerija sodelovala pri replikacijski študiji teorije obetov, ki opisuje odločanje pod pogojem tveganja. Poleg psihologije so jo vedno zanimala tudi vprašanja s področja filozofije in kognitivne znanosti. Zaposlena je kot mlada raziskovalka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete UL, njeni raziskovalni interesi pa zajemajo človeško odločanje in vprašanja racionalnosti.

Snemanje predavanja omogoča Univerza v Ljubljani.  

Pretekla predavanja M_odra si lahko ogledate tukaj: https://mgml.si/sl/programi/programi-za-odrasle/m-oder/