[M_oder]: Gaia Kravanja: Kaj ko bi vaše težave odpravili s svetlobnim mečem?

Gaino delo združuje fiziko, kemijo, mehaniko in inženirstvo ter sodi v interdisciplinarno področje, ki ga imenujemo laserska mikroobdelava za funkcionalizacijo površin (laser microstructuring for surface functionalization).

Pri svojem delu uporablja t. i. “svetlobni nož” – laser, s katerim spreminja površine materialov tako, da pridobijo nove, uporabne lastnosti. Na ta način lahko vpliva na premikanje snovi, zmanjšuje trenje, izboljšuje oprijem ali tesnjenje, nadzoruje obnašanje vodnih kapljic ali celo rast bakterij na površini proučevanega materiala.

Proces njenega dela poteka v več korakih: najprej temeljito preuči fizikalno ozadje izziva s pregledom obstoječe literature, nato oblikuje ustrezne parametre, ki določijo obliko svetlobnih nožev, s katerimi “zareže” v površino materiala. Drobne reze natančno analizira pod mikroskopom. Ko oceni, da je oblika rezov primerna za funkcijo, ki jo mora površina opravljati, lastnosti preizkusi v realnih pogojih. Na podlagi rezultatov postopek večkrat ponovi, dokler površina ne doseže želene naloge.

Za učinkovito oblikovanje zarez je ključno poznavanje delovanja svetlobnega noža ter odziva materialov – z vidika mehanike, toplotnih procesov, kemijske sestave in fizikalnih pojavov, na katere želimo vplivati. Prav zaradi tega njeno delo stoji na stičišču več znanstvenih področij in omogoča razvoj pametnih materialov prihodnosti.

Gaia Kravanja je raziskovalka v laboratoriju za lasersko tehniko (LASTEH) na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Po dodiplomskem in magistrskem študiju strojništva je najprej delovala v industriji, kjer je pridobila praktične izkušnje pri načrtovanju orodij (kalupov) za izdelke iz umetne mase. Leta 2020 se je vrnila na fakulteto kot doktorska študentka in mlada raziskovalka pod mentorstvom prof. dr. Matije Jezerška. Rezultati sodelovanja se zrcalijo v preko deset izvirnih člankih in znanstvenih prispevkih na mednarodnih konferencah, patentnih in projektnih prijavah ter sodelovanjih z različnimi laboratoriji znotraj fakultete, drugimi fakultetami Univerze v Ljubljani in mednarodnimi institucijami (Inštitut Jožefa Stefana in OTH Regensburg) ter industrijskimi partnerji. Pri svojem delu najbolj ceni priložnost za intelektualni razvoj ter sodelovanje s strokovnjaki z različnih področij.