Mestni muzej Ljubljana predstavlja program za leto 2024

V Mestnem muzeju Ljubljana je do 25. februarja 2024 na ogled razstava Slovenske umetnice 1850–1950 s programom rednih sobotnih vodstev ter vodstev z avtoricami in posebnimi gosti (program vodstev).

Od korzeta do žaketa. Oblačilni videz Ljubljančanov, 1850–1950; letna razstava Mestnega muzeja Ljubljana, 10. 4. 2024–25. 2. 2025
Razstava tekstilne zbirke Mestnega muzeja Ljubljana, tj. zbirke oblačilne kulture, ki je začela nastajati v začetku 50. let 20. stoletja, intenzivneje pa se oblikuje in dopolnjuje zadnjih 35 let. Zajeli bomo čas od 2. polovice 19. do 1. polovice 20. stoletja z možnimi ekskurzi v starejša obdobja in sodobnost.
Razstava bo izpostavila obleko kot komunikacijo, njen zgodovinski in družbeno-kulturni kontekst, kar bo prikazano v tematskih sklopih: začetki zbirke, oblačilni obrtniki, obleke skozi mejnike življenjskega cikla, pogled pod obleko (nošenje spodnjega perila), svečane/večerne obleke, kako so se nosili znani Ljubljančani in Ljubljančanke, ljubljanske oblačilne znamke, aktualizirana bo problematika nošenja krzna in trajnostna moda, obleke z zgodbo, sodobno modno oblikovanje. Delno bo postavitev ambientalna (krojaška delavnica, salon modistke), sicer klasična postavitev muzealij s panoji, dopolnjena z AV vsebinami. Razstavo bo zaokrožil katalog, zasnovan kot besednjak, s podrobnejšo predstavitvijo muzealij iz zbirke, tudi tistih, ki jih na razstavi ne bo moč videti.
Avtorica Mojca Ferle pri pripravi razstave sodeluje s Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, Fakulteto za dizajn, Slovenskim etnografskim muzejem.

Znova odkrit sijaj: rimske oblačilne sponke; april−september 2024, pripravlja dr. Bernarda Županek.
Ob veliki občasni razstavi na temo historične oblačilne kulture Od korzeta do žaketa v 1. nadstropju muzeja pripravljamo v muzejski Zakladnici  dve manjši spremljevalni, prav tako z oblačilno kulturo povezani razstavi. Prva, Znova odkrit sijaj: rimske oblačilne sponke, bo predstavila rimske sponke za obleko, ključni predmet, s katerim so oblačila spenjali pred uveljavitvijo gumbov.

Ivan Standl, zagrebški fotograf; pomlad 2024, pripravlja dr. Blaž Vurnik z Muzejem grada Zagreb
Razstava o Ivanu Standlu predstavlja prenos in delno prilagoditev razstave, ki je bila v letu 2022 in 2023 postavljena v mestnem muzeju v Zagrebu. Standlovi posnetki potresnega Zagreba 1880 predstavljajo analogijo posnetkom, ki so nastali po ljubljanskem potresu leta 1895. Izmenjava razstav (v Zagreb spomladi potuje razstava risb Otona Župančiča) predstavlja pomembno institucionalno mreženje, obenem pa omogoča obiskovalcem odkrivati manj znane vsebine iz okolice ter predstavljanje naše dediščine v tujini.

Neznano kraljestvo; maj–oktober 2024; pripravlja mag. Janez Polajnar
Kraljestvo Ilirija je bilo ustanovljeno po koncu francoskih Ilirskih provinc in je odražalo drugačen upravno-pravni položaj nekdanjih francoskih dežel. Ljubljana je bila predvidena za glavno mesto, a vlada je na koncu ustanovila enakovredna gubernija v Trstu in Ljubljani in kraljestvo nikoli ni zaživelo kot posebna upravna enota. Novo kraljestvo je dobilo svoj grb, naslov kralj Ilirije pa je bil sprejet med dedne vladarske naslove družine Habsburžanov.
Cilj razstave je širši javnosti predstaviti kraljestvo iz prve polovice 19. stoletja, ki naj bi po prvotnih načrtih postalo posebna upravna enota. Ilirske province so široko poznane in večkrat interpretirane kot obdobje prvega prebujenja naroda. Ime provinc in kraljestva izpričuje, da je bilo književno-kulturno gibanje iz prve polovice 19. stoletja prepoznano in da je imelo tudi vpliv na strukture oblasti, ki so ob upravnih reformah države razmišljale tudi v smeri povezovanja južnoslovanskih dežel.
Razstava je del stalne programske usmeritve muzeja, ki predvideva, da stalno postavitev Ljubljana. Zgodovina. Mesto. dopolnjujemo z vsebinsko poglobljenimi manjšimi razstavami, ki se tematsko osredotočajo na posamezna poglavja v dolgi zgodovini.

40 let LGBTIQ+ skupnosti v Ljubljani; 24. 10. 2024−25. 2. 2025
Medinstitucionalni projekt obeležja 40. obletnice gibanja LGBTIQ+ v Sloveniji temelji na vsestranskem prepoznavanju pomena tega zgodovinskega angažmaja družbene skupine in se dotika lokalnih, nacionalnih in mednarodnih vidikov gibanja LGBTIQ+. Projekt v splošnem želi postati platforma za ozaveščanje javnosti o zgodovini in razvoju gibanja LGBTIQ+ v Ljubljani in Sloveniji in je zasnovan v partnerstvu z drugimi institucijami. Na ta način bodo preko celotnega leta na ogled razstave, ki bodo vsaka s svoje strani osvetljevale to tematiko. Kljub različnim lokacijam in razstavnim konceptom, sama priprava vsebin poteka v sodelovanju z institucijami, vzajemni pomoči in tudi promociji vsebin. S to institucionalno mrežo bo gibanju LGBTIQ+ namenjen prepotreben prostor znotraj javnih kulturnih institucij. Na ta način želimo muzeje odpreti in nuditi prostor za predstavitev tudi tistim družbenih skupinam, ki tradicionalno delujejo izven tovrstnih ustanov oz. njihovo delovanje pogosto ni prepoznano ali beleženo, čeprav je jasno, da je njihova zapuščina sestavni del našega okolja.  
Avtorica Corinne Brenko pri pripravi razstave sodeluje z Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Škucem, NUK-om, Legebitro, Transkacijo in drugimi akterji.