Grob 'ljubljanskega viteza' si oglejte na sobotnem vodstvu po Srednjeveški Ljubljani
Razstava Srednjeveška Ljubljana predstavlja zanimive arheološke najdbe ter zgodbe, ki so nastajale dobrih 500 let. Eno pomembnejših odkritij je tudi grob 'ljubljanskega viteza', ki ga lahko spoznate na vodstvu vsako soboto ob 16.30.
Vitezi so bili v srednjem veku večinoma pripadniki nižjega plemstva. Služili so fevdalnemu gospodu in v zameno za plačilo (lahko tudi zemljo) zanj opravljali vojaško službo in druge naloge. Bili so poklicni vojaki, nepogrešljiv del njihove bojne opreme pa je bil v tistem času primerno dresiran konj.
Grob skrivnostnega 'viteza' so arheologi odkrili leta 2011 ob izkopavanjih na Njegoševi cesti v Ljubljani, na pokopališču ob cerkvi sv. Petra, po temeljitih raziskavah pa jih je navdušila bogata viteška oprava. Da gre za moškega 'viteškega' stanu, pričata dve pozlačeni ostrogi v grobu in opozarjata na visok družbeni položaj pokojnika.
Ob vitezu je bil najden zlat novec, dukat, kovan leta 1559 v Kremnitzu (v eni od kovnic cesarja Ferdinanda I.). Poimenovanje dukat verjetno prihaja od latinske besede ducatus (vojvodstvo). Novci so bili kovani po vzoru beneških cekinov iz 13. stoletja, ime dukat pa se je kmalu uveljavilo za zlate kovance iz različnih kovnic. Beneški dukat je bil razširjen po vsem svetu in velja za najstabilnejšo valuto vseh časov.
V grobu so bili najdeni tudi ostanki oblačila, v katerem je bil pokojnik položen k zadnjemu počitku. Analize so pokazale, da je bila tkanina izdelana iz svile v rdečkastem in oranžnem odtenku. Fine svilene niti so bile tkane v pleteni vezavi, gostote 45 x 60 niti na cm2. Na poseben način je bila izdelana bordura oblačila: okoli svilene preje (verjetno rumene barve) so ovili pozlačen srebrni trak širine 0,5 cm.
Antropološka analiza skeleta je pokazala, da je bil pokojnik moškega spola, v času smrti star med 30 in 34 let, visok približno 165 cm. Patološke spremembe kažejo na napredovano bolezen zob, ki je povzročila njihovo izpadanje. Močno prizadeta je tudi kost, predvsem zgornja čeljustnica, na kateri so opazni sledovi ognojkov in kroničnega vnetja. Omeniti velja tudi patološke spremembe na vretencih in križnici, ki bi jih lahko pripisali mehanskim obremenitvam (ježa na konju). Spremembe, ki so lahko povezane s kroničnim vnetjem, kažejo tudi kosti na nogah. Vnetje v ustni votlini se je s krvjo lahko razširilo na druge dele telesa, kar je bilo morda usodno za našega viteza.
Želim izvedeti več o razstsavi Srednjeveška Ljubljana.
Želim vsi ogledati prispevek RTV SLO o konzerviranju ostankov viteza.
