V monografiji o zgodovini ljubljanskih Križank tudi obširen članek kustosinj Mestnega muzeja Ljubljana

K soustvarjanju monografije, ki jo je izdalo Slovensko društvo za 18. stoletje, založila pa Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, so bile povabljene kustosinje Ana Pokrajac Iskra, kustodiat za likovno umetnost, dr. Irena Žmuc, kustodiat za novi vek, in dr. Bernarda Županek, kustodiat za antiko. "Ustvarjalci monografije so nas povabili, da se razpišemo o povezavah med Mestnim muzejem Ljubljana in Križankami, saj je bilo v spominu raziskovalcev tudi dejstvo, da je Mestni muzej po 2. svetovni vojni skrbel za križevniški lapidarij na malem vzhodnem dvorišču in po letu 1950 sodeloval pri prenovi Križank, poleg tega pa muzej hrani nekaj predmetov iz križniške komende," je o sodelovanju povedala Županekova.

V prispevku z naslovom 'Mestni muzej Ljubljana in Križanke' so sodelujoče kustosinje raziskale in skušale osvetliti vsaka del zgodovinske zgodbe tega pomembnega ljubljanskega spomenika: Bernarda Županek je proučila območje Križank v času antike ter antične spomenike, ki Križanke krasijo še danes; Irena Žmuc se je razpisala o Križankah po nacionalizaciji in o vpetosti Mestnega muzeja pri prenovi Križank v letih 1950–1956; Ana Pokrajac Iskra pa je za članek raziskala tri sklope predmetov v umetnostnozgodovinski zbirki Mestnega muzeja, ki izvirajo iz Križank: arhitekturne fragmente iz stare križniške cerkve (danes so na ogled v srednjeveškem delu stalne razstave muzeja – Ljubljana. Zgodovina. Mesto.), osem slik, od tega tri z religiozno tematiko in pet portretov križnikov, ter maketo Križank Domenica Martinellija iz 18. stoletja.

Več o znanstveni monografiji Križanke so vpleteni povedali na predstavitvi v četrtek, 7. marca, ob 10:00 v konferenčni dvorani Mestnega muzeja Ljubljana. Prispevek kustosinj Mestnega muzeja je na dogodku na kratko predstavila dr. Irena Žmuc.

Knjiga, ki jo je uredil Luka Vidmar, prvič kompleksno obravnava zgodovino današnjih Križank, enega najpomembnejših kulturnih spomenikov v Ljubljani in Sloveniji, od antike do Plečnikove prenove, posebej pa zgodovino komende Nemškega viteškega reda, ki je tam delovala sedem stoletij. Vsebuje razprave s področij umetnostne zgodovine, zgodovine, arheologije, literarne zgodovine in muzikologije.