O intrigantni rimski gemi z ladjo na Grošljevih dnevih

Na predavanju z naslovom 'Od prevoza do politike: Gema z ladjo s Slovenske ceste' sta se avtorici osredotočili na arheološko najdbo – rimski prstan z vdelano gemo in na gemi upodobljeno ladjo. Prstan je bil odkrit novembra 2015 ob arheoloških izkopavanjih na Slovenski cesti v središču Ljubljane, na prostoru emonske insule XIII.

Prstan po svoji izdelavi sodi v 1. stoletje n. št., medtem ko je gema, glede na stil izvedbe, datirana v 1.–2. stoletje. Za gemo je bil uporabljena različica kalcedona imenovana nikolo: kamen je na površini modre barve, spodaj pa temno rjav, kar povzroči, da v kamen vrezan motiv kontrastno izstopa. Zanimiva pa je seveda upodobitev na gemi: na njej je namreč upodobljeno prevozno sredstvo, ladja. Ne gre za običajno trgovsko ladjo, namenjeno prevozu dobrin, ampak za bojno galejo. Razločno so vidna vesla, krma, kljun in oven (rostrum). Na ladji oz. nad njo sta upodobljena signa militaria, vojaški znamenji dveh centurij.

Dr. Županek je pri tem povedala: "V prispevku, ki sva ga predstavili na Grošljevih dnevih, sva iskali vzor za motiv, in sicer na novcih. Najbližje primerjave sva našli na seriji novcev Marka Antonija, ki so bili v velikih količinah kovani med leti 30–31 pr. n. št., pred pomorsko bitko pri Akciju, verjetno za plačilo v bitki udeleženim vojakom. Na sprednji strani teh t. i. Antonijevih legijskih denarijev je bila podoba galeje z legendo, ki se je nanašala na Antonijev položaj avgura in triumvira. Legende na zadnji strani so se nanašale na različne vojaške enote, upodobljena pa so bila tri vojaška znamenja: dve znamenji centurij, kot na naši gemi, in en orel (aquila), ki je bil znak legije. Domnevamo, da se je izdelovalec geme pri izdelavi motiva zgledoval po teh novcih ali kateri od podobnih serij. Upodobitev na naši gemi pa je izjemna, saj so pomorski motivi v rimski gliptiki redki, sploh glede na pomen, ki ga je imela civilna in vojaška plovba za rimsko državo. Našli pa smo nekaj podobnih gem, od katerih je naši oblikovno najbližja tista, ki jo hrani Britanski muzej v Londonu."

Rimljani sicer niso nosili veliko nakita; prstani so bili eni redkih kosov nakita rimskih moških. Njihova nošnja je bila zakonsko regulirana. Tako so železen prstan v času rimske republike lahko nosili samo svobodno rojeni Rimljani, za zlate prstane pa so veljale različne omejitve vse do cesarja Justinijana. Motivi na gemah so odražali okus in identiteto lastnika, ki je s prstanom pečatil dokumente, pogodbe, pisma, in tako tudi javno kazal simbol, ki ga je nosil na prstu. Kdo je bil mož, ki je nosil ta prstan z galejo in signa iz Emone? Nekdanji vojak, ponosen na svojo slavno zgodovino? Ali emonski meščan, ponosen na svojo rimskost in morda tudi zmagovito akcijsko bitko prvega cesarja, Avgusta, ki je postala legendarna, bitka v kateri se je rodil imperij in napočil čas dvestoletnega miru?

Letošnji Grošljevi dnevi so sicer obravnavali temo turizma v antiki.