Mineva 200 let od ljubljanskega kongresa
Obletnica dogodka, ki je v začetku leta 1821 Ljubljano postavil v središče evropske politike
12. maja 1821 se je z deklaracijo, ki so jo podpisale Avstrija, Rusija in Prusija, zaključil ljubljanski kongres. Glavni cilj kongresa je bil ponovna utrditev moči evropskih monarhij po tem, ko so ideje francoske revolucije leta 1820 ponovno sprožile iskro upora v Španiji in v Kraljestvu obeh Sicilij.
Cele štiri mesece so evropski vladarji in njihovi opolnomočenci v Ljubljani razpravljali, kako naj posredujejo v Kraljestvu obeh Sicilij, kjer je bil kralj po revoluciji poleti leta 1820 prisiljen popustiti in sprejeti ustavo. Strah dinastičnih oblastnikov pred novo francosko revolucijo in splošnim prevratom je bil prevelik. Predstavniki odločujočih držav so se strinjali, da »neapeljska revolucionarna zgradba ne more in ne sme obstati«. Avstrijsko vojaško posredovanje v Italiji je v evropske vladarske hiše prineslo pomiritev, liberalna gibanja so bila začasno strta, a evropsko zavezništvo se je znašlo na razpotju …
Letošnji dogodki ob 200-letnici ljubljanskega kongresa sovpadajo s prihajajočim diplomatskim dogodkom na evropski ravni - predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije. Izdana je bila znanstvenokritična izdaja doktorske disertacije o kongresu Vladimirja Šenka iz leta 1944, pri ZRC SAZU pravkar poteka mednarodna spletna konferenca Kongres po kongresu, za 17. junij pa v Mestnem muzeju Ljubljana napovedujemo odprtje razstave Rdeče in črno, Evropa na ljubljanskem kongresu 1821.