Prvi slovenski arhitektki v mednarodni publikaciji o zgodovini arhitekture
Na podlagi raziskav in obsežne razstave 'Slovenske umetnice v obdobju 1850–1950', ki je bila v letih 2023/2024 na ogled v Galeriji Jakopič in Mestnem muzeju Ljubljana, sta kustosinji Ana Porok in Barbara Savenc prispevali biografiji prvih slovenskih arhitektk v novo mednarodno znanstveno publikacijo, ki obravnava vprašanja spola in prostora v arhitekturi.
Razstava Slovenske umetnice v obdobju 1850–1950 je posebej izpostavila dejstvo, da so bile ženske vse do konca prve svetovne vojne večinoma izključene iz formalnega izobraževanja. Tudi na področju arhitekture so se prve študentke na Oddelek za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani vpisale šele po letu 1925, ko sta v mestu že delovali Plečnikova in Vurnikova šola.
Prva slovenska arhitektka, Dušana Šantel Kanoni, je diplomirala marca 1932 pri profesorju Ivanu Vurniku. Že istega leta ji je sledila Gizela Šuklje kot prva diplomantka Plečnikove šole. V naslednjih letih so diplomirale še Marjanca Kanc, Katarina Grasselli, Marija Grafenauer, Majda Neřima in Sonja Batista, po drugi svetovni vojni pa še Vladimira Bratuž.
Na podlagi teh raziskav sta bili kustosinji Ana Porok in Barbara Savenc ob mednarodni konferenci Why Have There Been No Great Women Architects? Feminist Perspectives on Gendered Spaces in Modern Architecture and Art History na pobudo urednika Thomasa Moserja povabljeni k pripravi biografskih prispevkov.
V publikaciji OFF! De-Centering Feminist Architectural History sta predstavili pionirki slovenske arhitekture, Dušano Šantel Kanoni in Gizelo Šuklje. Knjiga prinaša 27 kratkih biografij arhitektk ter vrsto znanstvenih prispevkov, ki osvetljujejo vlogo žensk v arhitekturi in premislek o prostoru z različnih, tudi manj uveljavljenih perspektiv.
Publikacija je prosto dostopna v digitalni obliki in predstavlja pomemben prispevek k širšemu in bolj vključujočemu razumevanju zgodovine arhitekture.
S klikom na povezavo vabljeni tudi k ogledu prispevka TV Slovenija (oddaja Kultura, novinarka Andreja Kočar) z razstave Slovenske umetnice v obdobju 1850–1950, v katerem sta v prvem delu predstavljeni prav obe arhitektki.
