Saša Dev, arhitekt

Arhitekture Saše Deva (1903–1967) – nekatere ustvarjene v soavtorstvu z Jaroslavom in Milanom Černigojem – so danes ikonične arhitekture Maribora. Hranilnica Dravske banovine je že takoj po dokončanju obveljala za eno najboljših javnih zgradb v Sloveniji, Hutterjev blok pa sinonim za vrhunsko bivalno kakovost. Med številnimi deli Saše Deva, nastalimi v tridesetih, štiridesetih in v začetku petdesetih let, velja izpostaviti še stanovanjsko-poslovno stavbo zavarovalnice Drava v Mariboru, hišo Vilka Jedlička na Ptuju, Hutterjevo vilo v Ribnici na Pohorju, kočo Alojza Špragerja na Slivniškem Pohorju, večstanovanjsko hišo Draga Paljage v Mariboru, arhitektovo lastno hišo, projekt prenove mariborskega gradu, številne trgovske lokale v centru mesta, stanovanjsko sosesko Kozji Vrh v Dravski dolini in druge.

Dev je od leta 1945 do upokojitve vodil arhitekturni biro Projekt Maribor. Arhivski viri so zelo skopi, ohranil pa se je popis projektov z osnovnimi podatki in navedbami avtorstva, iz česar je bil izpeljan razširjen seznam Devovega opusa. Sem sedaj prištevamo tudi enega najpomembnejših objektov povojne arhitekture v Sloveniji – novo železniško postajo v Mariboru, za katere avtorja je veljal Milan Černigoj, sicer zaposlen v Projektu Maribor. Arhivsko gradivo priča, da je bil Dev kot soavtor projekta kasneje iz nepojasnjenih razlogov zamolčan in za obdobje 1945–1965 tako rekoč izbrisan iz ustvarjanja biroja Projekt Maribor.

Saša Dev je s svojim mentorskim in avtorskim delom po vojni kot direktor Projekta Maribor so-vzpostavil temelje 'mariborske arhitekturne šole'. Bil je ustvarjalec, glasbenik in intelektualec, ki je ostal spregledan predstavnik slovenskega modernizma in katerega opus se prvič celovito predstavlja javnosti.

Z razstavo Saša Deva v Plečnikovi hiši prvič gostuje Umetnostna galerija Maribor. Kustosa razstave, Stojan Skalicky in Simona Vidmar, sta konec leta 2022 v UGM pripravila obsežno predstavitev Devovega vpliva na razvoj Maribora, pri čemer je Skalicky izpostavil: "Dev odločno stoji na idejnih pozicijah moderne arhitekture, urbanizma in oblikovanja, pri čemer ne gre za nekritično sprejemanje in posnemanje trendov, temveč za analitični in konstruktivni pristop, pri obdelavi detajlov pa razodeva, da je njegov izvir v šoli žlahtnih načel velikega mojstra Plečnika, ki ga je vse življenje globoko spoštoval."