Zadnja petletka

V državi nam gre slabo. A naj še kdo govori o koncu nacij, na vsakih ustnicah so Slovenci in Slovenija. Pa tudi o tem, da umetniki ne dihajo s prostorom, v katerem živijo, ne bomo več pustili govoriti. Pred nami je izbor devetih videodel in umetniških filmov, ki so nastali v obdobju zadnjih petih let in se na raznolike načine nanašajo na slovensko identiteto. Kažejo nam, kdo smo, da bomo laže razmišljali, kaj je treba spremeniti in kje vztrajati pri doseženem. To umetniki počno tako, da s pomočjo uporabljenega medija poleg razuma vzburijo tudi čutila. Izbor temelji na ugotovitvi, da mnoga videodela, ki so nastala v našem lokalnem prostoru v obdobju zadnjih petih let, vsaj v eni od možnih interpretacij nudijo jasno povezavo z vprašanji identitete nacije. V zadnjem obdobju je z demonstracijami in drugimi oblikami aktivnega poseganja v utečene nacionalne strukture vprašanje 'kdo smo' postalo kolektivno vprašanje. Zastavlja si ga vsak državljan, ki čuti vplive slabega delovanja sistemov v državi. Umetniki so tisti, ki o teh spregovorijo javno in s premišljeno uporabo orodij, ki so jim na voljo, ustvarjajo arhiv subjektivnosti. Ta video arhiv je treba odpirati čim pogosteje in ga postavljati na ogled. Izbrani projekti niso pregled slovenskega videa zadnje petletke, temveč so izbor z aktualno temo, ki se je izkristalizirala ob pregledu produkcije. Cilj razstave je dvojen. Prostor KC Tobačna 001 video postavi v nekraj, v temno filmsko dvorano, saj izbrana dela, katerih struktura temelji na zgodbi, zahtevajo ogled posameznega posnetka od začetka do konca. Ogled dela v galerijski simulaciji kinodvorane nudi doživetje, ki je drugačno od tistega na računalniškem ekranu, saj nas prva vsrka v podobo, domači ekran pa pričakuje nenehno beganje pogleda in razprši usmerjenost po površini. Avtorski videi so razdeljeni v tri projekcijske sklope, ki kažejo možne odgovore na vprašanja Kje živimo?, Kako živimo? in S kom živimo?.