Obiskovalec, vajen hermetičnih in preprostih predstavitev, ki umetnine nizajo pred njegovimi očmi, ob projektu "Znamenja prihodnosti" stopi pred neznanko, saj odsotnost likovnega dela predstavlja subverzijo uveljavljenega pomena razstave. Kritika absurdnih zakonitosti trga, ki umetnikovemu produktu podeljujejo status blagovnega fetiša in ga umestijo v potrošniški sistem, je zato prva premisa projekta. Z odsotnostjo umetniškega dela na razstavi Vahram Aghasyan zavrača trg in njegove zakone, odvzame mu tržno vrednost – umetnik namreč ni trgovec – s prekritjem imena in naslova pa razstavi odvzame tako prezentativnost kot reprezentativnost. Druga zanimivost projekta je, da modificira obiskovalčevo obstoječo izkušnjo s prostorom. Posameznik se ob vstopu v Kulturni center Tobačna 001 znajde v nekakšnem labirintu, skozi katerega ga vodijo umetnikovi napotki. Aghasyan namreč spremeni protokol gibanja v prostoru, saj deloma zapre običajni vhod v galerijo in ga uporabi zgolj za izhod, hkrati pa izkoristi za tok premikov tudi dvigala. Tretja značilnost "Znamenj prihodnosti" je izmuzljivo povezovanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. V sedanjosti razstava oziroma umetniško delo obstajata na simbolni ravni; varljivi zdaj in tu otvoritvenega performansa, ki ga Aghasyan beleži s kamero, postaja dokument preteklosti, hkrati pa tvori material videa, ki bo predstavljen čez deset let. Akt prihoda na otvoritev in zadrževanje v razstavišču zato predstavlja tako vsebino razstave kot umetniškega dela, kljub temu, da je umetniško delo izdvojeno iz same razstave in prepuščeno toku dogajanja na otvoritvi. 

Projekt "Znamenja prihodnosti" Vahrama Aghasyana potrjuje kot umetnika videov in prostorskih postavitev, zaradi poigravanja z njegovo (ne)vidnostjo pa ga lahko povežemo tudi z avtorjevimi fotografskimi ciklusi, saj je proces nastajanja podobe na fotografijah sorodno podrejen časovnim zakonitostim – vznikne z zamudo.