Ponovno poskuša premisliti koncepta gledalstva in spektakla, načine gledanja in občinstvo kot gledalce, ki opazujejo od zunaj. Skozi prosto dostopne tehnologije teleprezence projekt išče nove prostore vidnosti za uprizarjanje in novomedijsko umetnost, ob principu kritične dekonstrukcije pa poskuša aktivno zaobiti strukture moči, ki držijo v primežu fizične prostore umetniške reprezentacije. Ob tem projekt poudarja kreativne uporabe prostega in odprto kodnega programja in njegove učinke na umetniški proces in sodelovanje. 

Projekt razvija specifično metodo improviziranega performansa, ki poleg predpripravljenih prizorov, ki pogosto trčijo ob specifike različnih umetniških medijev (performans, razširjeni film (expanded cinema), sound art, nove medijske realnosti), dopušča kompozicijsko svobodo.