Večletni projekt je v celoti zajet v istoimenski knjigi, ki bo javnosti prvič prikazana na dogodku pred odprtjem. Na njem bomo lahko prisostvovali avtoričinemu razmisleku in osebnemu pogledu na nastanek in razvoj projekta.

Razstava v Gakeriji Tobačna je razdeljena na dve prostorski enoti. Skupaj ustvarjata podstat za branje vsakega elementa postavitve posebej, kot celota pa omogočata kompleksen vpogled v tematiko projekta. Umetniški fokus Jasmine Cibic je usmerjen v združevanje različnih zvrsti umetniškega ustvarjanja: v svojih videih pogosto uporablja dokumentarno in arhivsko gradivo ter z uporabo izbranih delov arhitekture ustvarja dovršene pripovedi. Z rekonstrukcijo pisnih virov, scenografije, izhajajoče iz obstoječih stavbnih elementov, oblikovalskih interpretacij, navzočih v scenskih in kostumografskih detajlih, ustvari celovitost uporabljenih oblik. Hkrati omogoča tudi vpogled v arhitekturne dosežke preteklega časa ter v njihovo neizbežno povezanost s političnimi ideologijami in družbenimi procesi.

V prvem prostoru galerije stoji kip gole ženske figure z naslovom "Dežela izobilja", ki je replika izgubljenega kipa, originalno postavljenega pred paviljonom Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na barcelonskem EXPU leta 1929. Prostor je zatem predeljen z zaveso, njen vzorec pa je izpeljan iz tapiserije, nameščene v nekdanji Palači federacije v Beogradu. V isti palači je bil posnet tudi zadnji film iz trilogije projekta "Spilraum", ki si ga lahko ogledamo v drugem prostoru galerije. V dialogih filma "Porušiti in ponovno zgraditi "spremljamo zgodovino govorov in razprav politikov, arhitektov in mislecev ter njihovega pogleda na protokolarno arhitekturo. Je moč arhitekturo, ki je originalno služila državi ali ideologiji, preprosto uničiti, predelati ali obnoviti? Uporabljeni citati v dialogih posameznih protagonistk – Pragmatistke, Konservatorke, Graditeljice naroda, Umetnice/Arhitektke – postanejo brezčasno iskanje odgovorov na vprašanja preteklosti in izzive sodobnosti. S prepletanjem različnih gradiv zgodovinskih oseb in prostorsko instalacijo se projekt zlije v časovno neopredeljivo celoto, ob kateri ima gledalec neskončne možnosti branja, premišljanja in interpretacije. Prav abstrahiranje časa in prostora, ki se z nelinearno združitvijo materiala iz različnih obdobji prelivata v brezčasje in brezprostorje, prida delu Jasmine Cibic izrazito družbenokritično noto.