Foto aperitiv: Marumage
okusi in vidiki Japonske
Japonska je dežela skrajnosti. Senzibilnosti in obzirnosti na eni strani ter konvencionalne rigidnosti in strogo predpisanih družbenih norm na drugi. Očarala je tudi fotografa Bojana Radoviča, ki je tam posnel barvito serijo Marumage. Po njej je imenovan naš tokratni Foto aperitiv, posvečen Japonski in tamkajšnjim ženskam. Ob tradicionalni japonski hrani in pijači se bomo spomnili ene prvih v Sloveniji živečih Japonk Tsuneko Kondō-Kawase, v njen svet pa bomo vstopili skozi performativno-glasbeni dialog med glasbenico in jezikoslovko dr. Nagiso Moritoki Škof ter japonologinjo in muzikologinjo dr. Klaro Hrvatin ter s projekcijo igrano-dokumentarnega filma Nebesni zmaj.
Tsuneko Kondō-Kawase (1893-1963) je bila prva Japonka, ki je bila naturalizirana kot državljanka Slovenije (takrat del Jugoslavije). V Slovenijo naj bi prišla leta 1920 z otrokoma iz prejšnjega zakona, po cerkveni poroki s pomorskim častnikom Ivanom Skuškom leta 1927 pa je sprejela vse krščanske zakramente in tudi slovensko ime Marija Skušek. Tsuneko je po prihodu v Slovenijo promovirala japonsko kulturo in jezik ter bila ključna za kulturno izmenjavo in prijateljstvo med državama od 20. do 40. let minulega stoletja.
Veliko pozornosti je v 30. letih vzbudila njena serija predavanj o japonski ženski in njeni vlogi v hitro spreminjajoči se japonski družbi. Tsu, kot so jo klicali bližnji, je predavala oblečena v dragoceni kimono ter svoje predstavitve popestrila z vključevanjem tradicionalnih japonskih plesov in glasbe. Kot je v eni od svojih študij zapisala dr. Klara Hrvatin, je Tsuneko slovenski javnosti posredovala »poseben vpogled v japonske ženske in v njihov boj za boljši družbeni in izobraževalni položaj v začetku 20. stoletja«.
Svoj pogled na Japonsko kot deželo tradicije in običajev je skozi serijo Marumage podal tudi fotograf Bojan Radovič. Pod drobnogled je vzel istoimenski tradicionalni festival v japonskem mestu Himi, na katerem se v želji po izpolnitvi družbene konvencije pravočasne poroke zberejo neporočene ženske. Oblečene so v kimono in počesane v pričesko marumage, ki jo po tradiciji iz obdobja Edo lahko nosijo le poročene ženske. Radovič je poskušal s svojim fotoaparatom vstopiti v jedro običaja. Z izrezom vsakega od portretov in apliciranjem podobe žensk z marumage na kontrastne, pop-artovske barvne podlage je ustvaril prefinjeno ostrino, s katero izziva naše dojemanje podob teh edinstvenih posameznic.
Preplet skrivnostnih podob Marumage z Radovičevih fotografij in neverjetne zgodbe Japonke, ki jo je ljubezen pripeljala v Slovenijo, kjer je na svojih predavanjih vztrajno predstavljala najrazličnejše vidike Japonske, vključno s kulturo, sociologijo, umetnostjo in jezikom, bosta iztočnici našega tokratnega druženja s fotografijo.
Vabljeni na posebni večer, ki bo v družbi nastopajočih raziskovalk s področja azijskih študij dr. Nagise Moritoki Škof in dr. Klare Hrvatin obudil duha Japonske skozi fotografije, spomine in refleksije ter tradicionalno japonsko glasbo, jedi in pijačo iz japosnke restavracije Sato Bento.
Dodaten vpogled v življenje Tsuneko Kondō-Kawase bo ponudila projekcija igrano-dokumentarnega filma Nebesni zmaj v režiji Alme Lapajne. Film bomo v prostoru za projekcije naše galerije prvič predvajali že ob 17.30, po foto aperitivu (okoli 20.00) pa bomo poskrbeli za ponovitev.
Udeležba na Foto aperitivu: Marumage je brezplačna za člane Kroga prijateljev Galerije Jakopič.*
Za vse ostale običajna vstopnina na razstavo: 3€ / 2€
*Možnost vplačila članstva v Krog prijateljev GJ bo na dan dogodka odprta za vse obiskovalce.
Obvezne prijave na dogodek sprejemamo do 15. 1. 2023 do polnoči na prijava@mgml.si ali na telefon 01 24 12 506 (pon-pet, 8:00-14:00).
Več o nastopajočih:
Dr. Nagisa Moritoki Škof je od leta 1995 zaposlena na Univerzi v Ljubljani na Oddelku za azijske študije. Njene raziskave in objave segajo na področja jezikoslovja in jezikovnega izobraževanja. Intenzivno sodeluje z raziskovalci v Srednji Evropi in na Japonskem in je članica uredniškega odbora več strokovnih revij. Kot zunanja raziskovalka deluje na Nacionalnem inštitutu za japonski jezik in jezikoslovje (NINJAL) in Univerzi v Tsukubi. Je pa tudi glasbenica in igra na različna japonska tradicionalna glasbila.
Klara Hrvatin, doktorica humanističnih znanosti univerze v Osaki, dela kot lektorica in raziskovalka na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Področja njenega raziskovalnega zanimanja vključujejo japonsko glasbo in glasbeno estetiko, japonska povojna umetniška gibanja, medkulturne raziskave na področjih glasbe, etnomuzikologije, kulturne zgodovine in umetnosti. Trenutno med drugim sodeluje pri nacionalnem projektu Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji: vpetost slovenskega prostora v globalno izmenjavo predmetov in idej z Vzhodno Azijo.