Od blizu: fotografija kot način videnja sveta

"V času, ko je za fotografiranje in širjenje fotografij dober sleherni izgovor, je še posebej pomembno mladim ponuditi možnost urjenja samega očesa. Jih usmerjati k razmišljanju o svetu skozi vizualne podobe, k temu, da postanejo zavedajoči se opazovalci." (Raymond Depardon)

Galerija Jakopič v letu 2018 zaokrožuje prvo desetletje svoje nove programske usmeritve, v okviru katere je postala eno ključnih prizorišč obsežnih razstav najboljših domačih in svetovnih fotografov. Naša vizija se je v tem času razvijala v želji pripomoči k širšemu družbenemu razumevanju fotografije kot enega najizraznejših umetniških, komunikacijskih in kreativnih medijev.

V razmisleku o nujnosti vizualne pismenosti – tako sodobnega gledalca kot ustvarjalca fotografske podobe – smo zasnovali celoletni program neformalnega izobraževanja, ki tistim, ki idejo fotografije nosijo v svojem pogledu na svet, ponuja, da se kot občutljivi posamezniki od blizu soočijo s poslanstvi, ki jih ta medij uresničuje. Uvaja pristope k fotografiranju in širjenju sporočilnosti fotografije, ki bolj kot na tehnični dovršenosti opreme in veščini temeljijo na urjenju očesa in osebnosti fotografa. Majhno skupino udeležencev skozi proces petih dvodnevnih delavnic vodi močan strokovni tim, ki v dinamičnem dialogu med teorijo in prakso niza zanimive teme, usmerja udeležence k individualnemu avtorskemu izrazu in jih spodbuja h kritičnemu razmišljanju o raznolikih narativnih in umetniških fotografskih žanrih ter načinih prezentacije fotografskega dela. Udeležencem program ponuja tako znanje kot kreativno rast, pa tudi srečanja z gosti, mednarodno priznanimi, celo svetovno znanimi specializiranimi fotografi.

Strokovni tim: kustosinja za fotografijo Marija Skočir; fotograf Matevž Paternoster; fotoreporter in pedagog Saša Kralj; fotograf in umetnik Metod Blejec; muzejska andragoginja Janja Rebolj.

Čas in kraj poteka delavnic: petek zvečer (18:00–21:00) in sobota ves dan (9:00–13:00 in 14:30–18:00); Galerija Jakopič in druge lokacije MGML; na prostem in v studiih.

Termini in vsebina delavnic:

• 20.–21. 10. 2017: Razmišljujoče oko: Vizualna pismenost – gledati in videti fotografijo.
• 17.–18. 11. 2017: Analogna magija: Črno-bela analogna fotografija. Od fotografske serije do razstave (v času retrospektivne razstave Tihomirja Pinterja).
• 19.–20. 1. 2018: Ves svet je moj studio: Fotografiranje ljudi v fotografskem studiu in zunaj njega. Fotografija kot/in umetnost.
• 16.–17. 3. 2018: Zavedni fotograf: Reportažna in dokumentarna fotografija med hipnim posnetkom, dokumentom in fotoesejem (v času retrospektivne razstave Maria Magajne).
• 1.–2. 6. 2018: Onkraj »lepega«: Iskanje sporočilnosti in motiva fotografije na potovanju, v naravi in pokrajini. Izdelava fotoknjige (v času pregledne razstave Marca Ribouda).

Študijska skupina sprejme 13 udeležencev, ki se želijo udeležiti celotnega programa. Vsaka delavnica omogoča udeležbo 3 dodatnih udeležencev. Zaželeno je znanje angleškega in razumevanje hrvaškega jezika; v primeru mednarodne udeležbe program poteka v angleškem jeziku. 

Cena celotnega programa študijske skupine: 400 EUR/osebo (cena vključuje izvedbo celotnega programa, posamezne delavnice s priznanimi slovenskimi in tujimi fotografi, podporo in konzultacije s člani strokovnega tima v času delavnic in po dogovoru v času med posameznimi termini, ves potrebni material za delo, izposojo fotografske opreme).

Plačilo: Enkratno plačilo do 15. oktobra 2017 (400 €); plačilo v 2 obrokih: 1. obrok do 15. oktobra 2017, 2. obrok do 15. novembra 2017 (2 x 210 €).

(Prijava v študijsko skupino je veljavna s plačilom prvega obroka oz. celotne šolnine. Ob prijavi udeleženci izpolnijo kratek prijavni obrazec, ki služi mentorjem kot orientacija glede načina dela.)

Cena posamezne delavnice: 95 €/osebo.

Prijave sprejemamo na naslovu prijava@mgml.si do zapolnitve mest.

Marija Skočir je umetnostna zgodovinarka in literarna komparativistka, zaposlena v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane kot višja kustosinja ter vodja Galerije Jakopič in Galerije Vžigalica. Kurirala in sokurirala je več kot 20 razstav s področja fotografije in drugih vizualnih medijev (od tega precejšen delež retrospektivnih razstav slovenskih in svetovno priznanih fotografov, med drugim Josefa Koudelke in drugih Magnumovih fotografov, Rogerja Ballena, Lee Miller, Sebastiãa Salgada) in izvedla več kot 70 razstavnih projektov. Trenutno je tudi izredna doktorska študentka na Oddelku za umetnostno zgodovino (Filozofska fakulteta UL), kjer pripravlja doktorsko disertacijo o pomenu agencije Magnum za sredjeevropsko fotografijo in zgodovino fotografije.

Matevž Paternoster je fotograf, samozaposlen v kulturi. Deluje na različnih področjih fotografije. Njegova dela zasledimo predvsem na področju komercialne naročniške in muzejske dokumentarne fotografije ter v samostojnih avtorskih projektih. Svoje delo je predstavil tudi na več fotografskih razstavah doma in na tujem. Poleg fotografskega poklica občasno deluje kot predavatelj. 

Saša Kralj je priznani hrvaški fotoreporter in pedagog. Na začetku svoje bogate kariere je delal za Večernji list, Vjesnik, Večer, Dnevnik in osem let tudi za tiskovno agencijo Associated Press, nato pa kot samostojni fotoreporter za številne mednarodne agencije in medije. Svoje znanje in izkušnje je delil že na številnih delavnicah in predavanjih. O fotožurnalizmu je predaval tudi v Šantuju (Kitajska) in v Sulejmaniji (Irak). Kot mentor sodeluje pri delu in razvoju indonezijskega inštituta za fotografijo Pannafoto (Džakarta). Saša Kralj je tudi eden od ustanoviteljev zagrebške neprofitne umetniške organizacije Živi Atelje DK in koordinator umetniške zbirke Vere Dajht Kralj.

Metod Blejec je multidisciplinarni hibridni producent umetnosti, oblikovanja, fotografije in izobraževanja; ukvarja se z eksperimentalnimi projekti in projekti, ki temeljijo na procesu. V svojem samostojnem delu in pri sodelovanju z drugimi se giblje v številnih medijih, obsegih, načinih dela in konceptih. Živi v Ljubljani in deluje mednarodno.