Stefan Doepner in Borut Savski: Cirkulacija2 – uvod v praktikum

Ker je Cirkulacija 2 prvotno imenovana kot iniciativa, bo identifikacija objekta potekala na nivoju razlage bistvenih smislov, ki so bili prisotni pri posameznikih (in v zraku / tistem duhu časa), ko so se leta 2007 odločili, da je vredno ustvariti tak socialno-umetniški ojačevalec, kot je Cirkulacija 2. Drugotni naziv je kolektiv, kar pomeni sestavek posameznikov, ki vodijo skupno platformo na razmeroma enakopraven način – estetsko pa se združijo modularno.

Od drugih nazivov, ki so jih Cirkulaciji 2 polagali v usta drugi, je morda še najmanj posrečena oznaka "band". V neki zloglasni mapi povezav znotraj lokalne scene pa se je pokazala še oznaka "hipiji", kar z drugimi besedami menda pomeni kolektivisti, verjetno pa cilja tudi na nekatere utopije, ki jih je slovenska umetnost z NSK na čelu sredi osemdesetih zavrgla v korist ekonomsko bolj ustreznih modelov "prijateljstev".

Ker gre torej za modularno sestavljanko posameznikov, bosta Stefan Doepner in Borut Savski vsak s svoje strani (nemške in slovenske) predstavila njune umetniške poti, vzore/ reference, nekatere najbolj pomembne projekte, estetske odločitve in spoznanja, ki sta jih potem nadaljevala tudi znotraj Cirkulacije 2.

Cirkulacijo 2 bosta potem predstavila prek dveh vzporednih načinov: strukturnega in estetskega oziroma pripravljalno produkcijskega in izvedbeno produkcijskega. Oba principa sta sicer stalno povezana in prepletena. Osnovna determinanta je živa umetnost, real-time art, zavračanje okostenelih formatov, neprestan (tehnološko-umetniški in samoizobraževalni) razvoj ter transdisciplinarni – oziroma post-disciplinarni pristop – kar pomeni, da se meje med estetskimi polji / orodji brišejo.

Kitaristu ni dovolj kitara, ampak se priklopi tudi na računalnik, s katerim poganja real-time video, slikar pa prav tako uporablja generiranje digitalne slike, s katerim razširi slikarsko razstavo na dogodek / performens. In seveda obratno: intermedijski umetnik s pomočjo robota zaigra na violončelo, robotska struktura postane sodobna avtonomno mobilna skulptura.  Za vse takšne umetnike širitev njihovega osnovnega polja pripomore k širitvi njihovih estetskih izrazov in končno: k izoblikovanju v avtonomno javno osebnost, ki ne ločuje med umetnostjo in življenjem.

ALUO uho so gostujoča predavanja strokovnjakov z najrazličnejših področij, povezanih s sodobnim pojmovanjem likovnih umetnosti, oblikovanja in konservatorstva-restavratorstva, ki jih Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani prireja že 5. sezono. Namenjena so študentom in širši javnosti.