Predstavitev tretjega dela (Moč) publikacije "Na drugi strani"

Razstava "Na drugi strani" in njena spremljevalna publikacija v štirih delih sta rezultat želje po oblikovanju platforme, ki bo drugačna od dosedanjih pregledov slovenske zgodovine fotografije ali posameznih fotografskih zvrsti – in ki bo predvsem odpirala številne možnosti nadaljnjega raziskovanja, razmisleka, in morda najpomembneje, diskusije.

Pridružite se nam na predstavitvi tretjega dela publikacije (Moč) na platformi Zoom ali na Facebook strani Galerije Jakopič. V živo.

Povezava do srečanja na Zoom-u:
https://us02web.zoom.us/j/89210343848?pwd=WmFYNkxCSS80YzJHSVpoUTJLeXpCUT09
Meeting ID: 892 1034 3848
Passcode: 123456

Moč

Jurij Hadalin v prispevku o fotoreportažah različnih komemoracij oz. obeležij zgodovinsko pomembnih dogodkov opozori na dejstvo, da zgodovinopisje fotografijo le redko jemlje kot izvorni vir za interpretacijo preteklosti, pogosteje zgolj za dopolnitev vedenja, ki ga pridobi iz drugih virov. O tej potezi pišeta tudi Ilija Tomanić Trivundža in Igor Vobič v prispevku o fotoreporterskem delu – v procesu kreiranja fotoreportaže je pogosto fotograf zgolj en (pogosto zadnji) v nizu tistih, ki vplivajo na njeno končno obliko. To poudari tudi Jan Babnik v besedilu o fotoreportažah o rudarjih – z opozorilom na presenetljivo vztrajnost izenačujoče vizualne ikonografije podob dela in delavca – rudarja. Miklavž Komelj osvetli partizansko in domobransko fotografijo skozi prizmo propagande in opomni, da je tudi fotografija orožje v boju, saj je spopad idej hkrati tudi spopad podob in simbolov. Jani Pirnat in Ilija Tomanić Trivundža v prispevku na temo cenzure pišeta o tem, da je pogosto pomembnejše to, česar fotoreportaža v svoj fokus ne zajame, oziroma tisto, kar, sicer fotografirano, v medijih ne dobi svojega prostora. Tanja Petrović pišče o gibanju neuvrščenih, ki je slovenski reportažni fotografiji v času socializma ponudil okvir za vizualne pripovedi tako o oddaljenih, neznanih deželah in ljudeh kot o mednarodni solidarnosti in političnih alternativah. Lenart J. Kučić pa se v svojem prispevku sprašuje, kaj digitalni mediji pomenijo za prihodnost medijskih podjetij in fotografskega novinarstva v Sloveniji. 

Avtorji besedil: dr. Jan Babnik, dr. Jurij Hadalin, dr. Miklavž Komelj, Lenart J. Kučič, dr. Tanja Petrović, Jani Pirnat, dr. Ilija Tomanić Trivundža, dr. Igor Vobič