Mesec ozaveščanja o barvni slepoti v Galeriji Jakopič
Posameznike z barvno slepoto vabimo, da preizkusijo očala, ki jim bodo predstavila svet v drugih barvah, ostale pa, da izvedo več o barvni slepoti.
V Galeriji Jakopič si prizadevamo za večjo dostopnost in sprejemanje raznolikega občinstva. Obiskovalcem želimo ponuditi čim širši spekter umetniških doživetij, ki širijo naše dojemanje sveta. Zato smo z veseljem sprejeli priložnost za sodelovanje v kampanji, namenjeni ozaveščanju o barvni slepoti, ki je startala v začetku meseca, ob 6. septembru – obletnici rojstva Johna Daltona, pionirja daltonizma. Kot prva slovenska galerija želimo barvno slepim ponuditi drugačno barvno izkušnjo ogleda razstave. Hkrati v galerijo vabimo tudi širšo javnost, da vam na primeru fotografije z aktualne razstave Susan Meiselas predstavimo drugačno izkušnjo gledanja.
Septembru kot mesecu ozaveščanja o barvni slepoti, katerega pobudnik je EnChroma, se po svetu pridružujejo številne institucije, med njimi muzeji in galerije, knjižnice ter šole. Namen meseca je izobraževanje obiskovalcev oziroma skupnosti o tem, kako pomanjkanje barvnega vida vpliva na posameznike v vsakodnevnem življenju, bodisi pri delu in učenju bodisi pri uživanju v barvah v naravi in občudovanju umetniških del.
Ker je fotografija umetnost, ki posnema realno življenje, v Galeriji Jakopič verjamemo, da bo ogled fotografske razstave s posebnimi očali za barvno slepe zagotovo zanimiva izkušnja, saj jim bo omogočila, da barve na razstavljenih fotografijah vidijo približno tako kot tisti posamezniki, ki večjih težav pri zaznavanju barvnega spektra nimajo.
Za posebna očala podjetja EnChroma posamezniki z barvno slepoto povprašajte pri naših informatorjih. Vabimo vas, da si očala nadenete in opazujete, kaj se dogaja z vašo zaznavo. Ob koncu razstave Susan Meiselas: Mediacije* bomo izžrebali dva srečna obiskovalca oz. obiskovalki, ki jima bomo očala tudi podarili. Za sodelovanje v nagradnem žrebanju opravite brezplačen test barvnega vida in delite z nami svojo izkušnjo ogleda razstave preko kratkega zapisa v knjigo vtisov v galeriji ali prek družbenih medijev.
V galerijo vabimo tudi posameznike, ki si želijo o barvni slepoti izvedeti več. Za širšo javnost smo na primeru fotografij družbeno angažirane fotografinje Susan Meiselas predstavili razliko v zaznavanju barv glede na različne vrste barvne slepote. Ob tem vabimo k širšem razmisleku o tem, kakšna je vloga barv pri našem zaznavanju sveta, kdo sploh je tisti, ki vidi »prav« (v oziru na to, da tudi ljudje z »normalnim« vidom drugače zaznavajo barve) in kako pomembna je širša razprava o barvni slepoti.
Fotografija Susan Meiselas (Tržnica, Diriamba, Nikaragva, junij 1978) v originalu (levo) in kot jo vidijo posamezniki s tritanopio (desno).
*Kampanja bo v naši galeriji potekala vse do zaključka razstave Susan Meiselas: Mediacije, 22. oktobra 2023.
Več o barvni slepoti
Barvna slepota, znana tudi kot daltonizem, je zmanjšana sposobnost razlikovanja med določenimi barvami. Po svetu mesec ozaveščanja o tej motnji že nekaj let obeležujemo septembra, na obletnico rojstva znanstvenika Johna Daltona (1766–1844), znanega po svojih raziskavah barvne slepote. K raziskovanju ga je spodbudilo dejstvo, da sta Dalton in njegov brat videla barve drugače kot večina ljudi.
Barvna slepota je lahko dedna, kar pomeni, da se prek genetskih mutacij prenaša znotraj družine. Lahko pa se pojavi tudi zaradi bolezni oči, staranja ali izpostavljenosti določenim snovem.
Takšna motnja vida je pogostejša, kot si morda mislite. Prizadene enega od 12 moških (8 odstotkov) in eno od 200 žensk (0,5 odstotka); po vsem svetu ima težave pri zaznavanju barv okoli 350 milijonov ljudi. Medtem ko večina ljudi vidi več kot milijon odtenkov, tisti z barvno slepoto vidijo le približno 10 odstotkov barvnih odtenkov.
Najpogostejši sta rdeče-zelena barvna slepota (protanopija in devteranopija) in modro-rumena barvna slepota (tritanopija). Osebe z rdeče-zeleno barvno slepoto imajo v vsakdanjem življenju težave pri zaznavanju rdeče ali zelene barve ali katerokoli barve, ki ju vsebuje. Podobno se osebe z modro-rumeno barvno slepoto soočajo z težavami pri razlikovanju med odtenki modre in zelene ali rumene in rdeče barve.
Življenje z barvno slepoto predstavlja posebne izzive, od upoštevanja svetlobnih signalov do izbire zrelega sadja ali usklajevanja oblačil. Razumevanje te motnje je ključnega pomena za oblikovanje vključujoče skupnosti, ki podpira osebe z barvno slepoto.