S križanjem tako zgodovinskih kakor tudi sodobnih teženj, ki zavračajo stroge in omejujoče pojme te discipline, so na bienalu zbrane prakse, ki v ospredje postavljajo radikalnejše geste grafične umetnosti in raziskujejo spremenljivo naravo omrežja in oblik diseminacije.

Za kustosinjo 31. grafičnega festivala Ljubljana je bila imenovana Nicola Lees, ki je od leta 2013 kustosinja Frieze Projects v Londonu, pred tem kustosinja v londonski galeriji Serpentine. Leta 2007 je bila kustosinja razstave Left Pop Bringing It Home na drugem moskovskem bienalu sodobne umetnosti, sodelovala pa tudi pri ključnih samostojnih razstavah Alexa Katza in Miroslawa Balke ter pri skupinski razstavi (s Philippom Parrenom) v Irskem muzeju moderne umetnosti.

31. edicija grafičnega bienala zaznamuje 60 let Grafičnega bienala, zato smo v Galerijo Jakopič povabili angleškega umetnika Gilesa Rounda, katerega projekt je interpretacija zgodovine grafičnega bienala.

---

Giles Round
Ljubljana, 1955 (2015)
Giles Round je na povabilo 31. grafičnega bienala v Ljubljani pripravil umetniško interpretacijo zgodovine ljubljanskega grafičnega bienala. I. mednarodna grafična razstava je bila leta 1955 v takratni Jugoslaviji. Ljubljanski bienale ni le ena najstarejših grafičnih prireditev na svetu, ampak je tudi prvi grafični bienale, ki je razstavljal dela ne glede na grafično tehniko. Giles Round je svojo razstavo naslovil z mestom in letnico prve razstave, v njej pa predstavi dela iz zbirk Mednarodnega grafičnega likovnega centra in Moderne galerije, ki so nastala med letoma 1955 in 1999, v času, ko je bienale razstavljena dela izbiral na podlagi razpisov.
Round v razstavi Ljubljana, 1955 združi svoje zanimanje za postopke prilaščanja in razstavljanja, s čimer izpostavi nekatere uveljavljene postopke oblikovanja razstav. Avtor se tako s svojevrstnimi posegi poigra s konvencijami, ki so zajete v opisih razstavljenih del, tipografijah naslovov, postavitvah celotnih razstav kot tudi v načinih razpostavljanja in obešanja posameznih umetniških del. Razstavni prostor je razmejen z mehko arhitekturo iz bombažnih zaves, na katerih so natisnjene fotografije tehničnih delavcev, ki so pripravljali razstavo leta 1969. Round je na fotografije naletel med brskanjem po fotoarhivu Moderne galerije in so edini znani posnetki sodelavcev, ki so razstavo fizično postavljali. Pred povečane, zamolkle posnetke tehničnega osebja, ki razvršča in vstavlja grafike v steklene okvirje, je avtor z aluminijastimi žicami obesil izbor grafik iz zbirk Mednarodnega grafičnega likovnega centra in Moderne galerije.
Za razstavo je fotografiral tudi arhivski posnetek razstave iz leta 1965. Na robu novonastale fotografije, ki se poigrava z množenjem podob in odsevov, je vidna avtorjeva roka, oblečena v belo bombažno rokavico, ki popravlja zavihek na robu fotografije, v katerega se je ujel odsev avtorjevega obraza. Na originalni sliki iz leta 1965 se je v steklo uokvirjene grafike prav tako, a po naključju ujel odsev fotografa, ki je tisto leto razstavo dokumentiral. Podoba se tako najprej pojavi na fotografiji, nato pa še na svetlejšem sitotisku, ki ga zabrisuje popačen faksimile Rauschenbergove litografije Nezgoda (1963), ki je leta 1963 prejela glavno nagrado na bienalu, zaznamuje pa jo odtis razpoke v litografskem kamnu.
Drugo delo, ki uporabi postopek prilaščanja, je To je stara zgodba … Ne bom je povedal znova!!! (2015), ki je razstavljeno v Galeriji Jakopič in Moderni galeriji. Na stene pritrjeni plakati se navezujejo na delo iz leta 1975, ki ga avtor z manipulacijo in prilaščanjem reproducira v napačnem formatu, hkrati pa ustvari tudi močno rastrirano, iz poltonskih barvnih izvlečkov narejeno litografijo. Stavek: "To je stara zgodba …" zamenja jezen vzklik: "Ne bom je povedal znova!!!"
Konvencionalne oznake, ki obiskovalca vodijo po razstavah, so na razstavi Ljubljana, 1955 prevedene v zvočno delo. Ogled tako poteka ob vokalni spremljavi Cally Spooner, ki z glasom morske deklice zapoje kompozicijo iz istoimenske instalacije Vsesplošni oooh(The Overall Oooh) (2013–4). Kompozicija, ki hkrati deluje kot nežno prepričevalno sredstvo in kot naprava za prisilen nadzor množice, spretno krmari na tanki meji med čutno poetičnim in strogo vodstvenim ter poslušalca z mehkimi zdrsi, elegantnimi harmonijami, birokratskimi zaustavitvami in nesmiselno agresivnimi premiki sočasno vleče v več smeri in nikamor.

—Giles Round, Cally Spooner