Kaj je in kaj je mogoče združuje štiri Etchellsove projekte: Živeti večno (2011), Ustavljena ura (2010), Revolucija (2010) in Prazni odri (2003−), projekt, ki nastaja v sodelovanju s Hugom Glendinningom. Vse projekte druži izjemna relativnost, ki pomeni dialog med materialnim in idejnim.

Del Etchellsove razstave Kaj je in kaj je mogoče je tudi manjši, pravi prazni oder, ki ga bodo po svoje zapolnili Timovi gostje, med drugim filozof, konceptualni umetnik, obetavna performerka … služil pa bo tudi ostalemu pestremu festivalsko-galerijskemu dogajanju.

Prazni odri, ki kot fotografski projekt nastajajo vse od leta 2003, štejejo že preko sto fotografij, s katerimi Etchells in njegov dolgoletni sodelavec Glendinning dokumentirata prazne odre na vseh koncih sveta in v najrazličnejših kontekstih – lokalih, konferenčnih dvoranah, amaterskih teatrih, cerkvah, mestnih teatrih, delavskih klubih in hotelih … Skozi podobe teh, trenutno zapuščenih prizorišč umetnika raziskujeta fenomen odra kot prostora negotovosti in pričakovanja, gledalca pa vabita, da si ustvari svojo predstavo o tem, kaj vse se je ali bi se na njem lahko dogajalo.

Podobne imaginativne sfere odpirajo tudi ostali na razstavi predstavljeni projekti. Poleg galerijske predstavitve neonske instalacije Revolucija se je Etchells kot vizualni umetnik razkril z barvitimi mnogopomenskimi in igrivimi neonskimi frazami, ki jih je v svojo tokratno edicijo vključila Svetlobna gverila, tudi v "zunanjem" urbanem prostoru. V središču prestolnice mimoidoče vabijo k odzivu – ali bolje – ga od njih zahtevajo; v miselni, verbalni, čustveni, gibalni obliki … prav tako kot Etchellsove odrske mojstrovine.