Walter Gropius in njegova naslednika na čelu Bauhausa, arhitekta Hannes Meyer in Ludwig Mies van der Rohe, so uveljavili načela, ki so izoblikovala temelje moderne arhitekture. Njihova filozofija je poudarjala nujnost gradnje stavb klasičnih oblik brez zunanje dekoracije. Poudarjala je pomen tehnologije in hkrati iskala rešitve za sodobne probleme na področju urbanizma, zidave stanovanj in serijske proizvodnje.

Razstava Bauhaus dvajset-21 je zasnovana kot multidisciplinarni projekt in zajema arhitekturo, dizajn in fotografijo. Je prvo kritično in vizualno raziskovanje Bauhausove dediščine v kontekstu sodobnega življenjskega sloga in arhitekture. Razstava želi spodbuditi dialog med brezčasnim modernizmom Bauhausovih mojstrov in vizijami sodobnih arhitektov; omogoča edinstven vpogled v Bauhausovo filozofijo projektiranja, ki se dotika arhitekture in njenega pomena v današnji družbi – od uporabe tehnik montažne gradnje pri zidavi stanovanj po dostopni ceni do najnovejših zamisli na področju trajnostne ("zelene") arhitekture.

Bauhaus dvajset-21 je prostor dialoga edinstvenih fotografskih sekvenc ameriškega fotografa Gordona Watkinsona, ki vzporeja 12 ikoničnih stvaritev arhitekture Bauhausa z 12 novejšimi gradbenimi projekti uveljavljajočih se in mednarodno priznanih sodobnih arhitektov. Razstava, ki povezuje arhitekturo z oblikovanjem in fotografijo, predstavlja dediščino Bauhausove arhitekture v kontekstu sodobnih arhitekturnih trendov in prikazuje, kako močan je njen vpliv na arhitekturo 21. stoletja.

Na svojih estetsko dovršenih fotografijah se Gordon Watkinson osredotoča na izjemno kakovost stavb, ki so jih pred letom 1933 zgradili Walter Gropius, Ludwig Mies van der Rohe, Hannes Meyer, Georg Muche in Richard Paulick. Potem ko je z objektov odstranil odvečne elemente se je lahko posvetil odkrivanju bistva, Watkinson, ki mu je uspelo ujeti brezčasnost moderne arhitekture, kontrastira nekatere najznačilnejše primere Bauhausove arhitekture s sodobnimi, slogovno sorodnimi zgradbami. Na razstavi je mogoče videti dela naslednjih sodobnih arhitektov: Allmanna Sattlerja Wappnerja, Rolfa Discha, Hanna Vogl-Fernheima, Finka+Jocherja, Gallija & Rudolfa, Ingvartsena, Grahama Phillipsa, Petzinka Pinka, arhitektov RCR, Sauerbrucha Huttona, Wernerja Sobeka in Wingårdhsa. Watkinson v prečiščenem vizualnem slogu predstavlja raznoliko zapuščino Bauhausovih idej in značilne primere arhitekture z začetka 21. stoletja.

Številne fotografije, ki prikazujejo estetiko nove stvarnosti in funkcionalizma, so dopolnjene s predstavitvijo primerkov Bauhausovega pohištva, ki je bilo zasnovano pred letom 1933 in ki ga izdelujejo še danes, in vabijo obiskovalce k interakciji in premišljevanju o brezčasnem karakterju oblik, nastalih v zgodnjem 20. stoletju, v sodobnem kontekstu.

Čeprav je Bauhas nastal kot odgovor na estetiko historicizma, so njegove ambicije znatno presegle meje čiste oblike; objekti, stanovanja in hiše, ki so poudarjeno funkcionalni, ter opustitev vpadljivih detajlov so postali sestavni del programa družbene modernizacije, katere cilj je bil ukinitev razrednih in socialnih razlik. V razstavo so vključena tudi krajša besedila in skice, ki ponujajo nov pogled v filozofijo Bauhausove šole, ustanovljene v Weimarju pred 90 leti, in njen vpliv na poznejše generacije arhitektov. Danes je ta abstraktna estetika, za katero se je zavzemal Mies van der Rohe, priljubljena kot nikoli doslej, razvoj naprednih gradbenih tehnologij pa njeno priljubljenost še povečuje. Hišo Skywood v Denhamu, ki je nastala po zamisli Grahama Phillipsa, je mogoče šteti za izpopolnjeno različico slavnega Nemškega paviljona v Barceloni arhitekta Miesa van der Roheja. V tem kontekstu imajo na prvi pogled povsem različne zgradbe, kot so na primer občinski stanovanjski projekt v Köbenhavnu, zasebna šola v Wädenswilu blizu Züricha, Zavod za zaposlovanje v kraju Reutte na Tirolskem in Vila Roser v Skari na Švedskem, očitne skupne poteze.