ALUO LXX. Preteklost, sedanjost, prihodnost

Akademija je prerasla v osrednjo izobraževalno ustanovo na področju likovne in vizualne umetnosti ter oblikovanja, prek umetnikov, ki so se oblikovali skozi ta proces šolanja, pa je soustvarila tudi specifičen nacionalni likovni prostor. 

Obletnice so priložnost – ne le za pogled nazaj, temveč predvsem za oblikovanje perspektiv razvoja v prihodnosti. Kajti sedanjost nas sooča z odgovornostjo do vloge in razvoja Akademije v prihodnje – bomo še naprej razvijali in negovali oblikotvorni odnos do sveta, kot ga je gojila šola ves čas, vse do danes, ali pa se bomo bolj posvetili receptivnim sistemom komunikacije na področju vizualnih praks? Na vprašanje, ali lahko v ustvarjalnem sožitju na Akademiji sobivata oba pristopa, bo morda odgovorila tudi pričujoča razstava. 

Na razstavi ALUO UL predstavlja dela svojih študentov. Če sta bila ob njeni ustanovitvi oblikovana oddelek slikarstva in kiparstva, poteka danes izobraževalni proces na petih študijskih programih, ki se delijo na devet študijskih smeri. Z razstavljenimi deli in ustvarjalnimi procesi daje Akademija gledalcem v presojo med drugim tudi naravo izobraževalnega procesa, svojo idejno zasnovo, medijsko odprtost in ne nazadnje tudi umeščenost v kontekst sodobne umetnosti. 

Stik s pedagoškimi praksami, ki so se uveljavile v tradiciji poučevanja, Akademija ohranja in reflektirano nadaljuje, hkrati pa se konstruktivno sooča s sodobnimi pedagoškimi izzivi. Kompleksna programska zasnova študija vseh aktualnih zvrsti na področjih likovne umetnosti, oblikovanja, konservatorstva in restavratorstva ter programsko podprta in spodbujana izbirnost omogočata celostno izobrazbo na tem področju ustvarjanja. Ta razpon je vpisan že v samo naravo posameznih smeri, od najbolj odprtih in avantgardnih, kot sta slikarstvo in kiparstvo, ki sta usmerjena v raziskovanje novih vsebin, prek videa, ki je podprt z najsodobnejšimi tehnologijami in možnostmi, ki jih ponujata film in animacija, ilustracije, grafičnega in industrijskega oblikovanja, ki morajo ohraniti tudi svojo uporabno vrednost, do restavratorstva in konservatorstva, od katerih se pričakuje celo določena mera konservativnosti v dobrobit ohranjanja naše kulturne dediščine. 

Osrednja poudarka te razstave sta pluralnost pedagoških praks in hibridnost aktualne umetnostne produkcije, ki se razteza od predmeta do prostorske situacije, vključevanja performativnosti ter razmerja med razstavljenim, razstavljavcem in obiskovalcem, v katerem sta slednja aktivno udeležena. Razstava je zasnovana kot hibridna prostorska instalacija zgodovine, sedanjosti in prihodnosti, v kateri se prepletajo klasična galerijska postavitev, prostorske instalacije in prizorišča, namenjena izvajanju ustvarjalnih/pedagoških dejavnosti v živo. V galerijskem prostoru bodo pedagogi in študenti pred občinstvom lahko zamenjali vloge, v ta proces pa bo dejavno vključen tudi gledalec. 

Priložnost, da se Akademija s svojimi vsebinami predstavi v galerijskih prostorih, je zanjo izjemno pomembna, saj je kljub svoji vse intenzivnejši usmerjenosti navzven in k sodelovanju z drugimi institucijami še vedno prikrajšana za svoj stalni razstavni prostor. Razstava je torej plod medinstitucionalnega sodelovanja med ALUO UL ter Muzejem in galerijami mesta Ljubljane.

—Vesna Krmelj, Petra Jager