Kočevje

Likovna in vizualna umetnost na Kočevskem v zadnjih dveh desetletjih ni nastopala suvereno. Dialog med umetniki ni bil javen, tonil je v neugodnih gospodarskih razmerah in pokašljeval na ozadju razkroja umetnostnega sistema. Številni umetniki, življenjsko ali delovno povezani s Kočevjem, so si v tem času zastavljali identitetna vprašanja. Naslanjali so se na dediščino lokalno obarvane distopične svobode, ki nosi potencial emancipatoričnega vzpostavljanja ravnovesij – z dinamično vzajemnostjo eliminacije in inkluzivnosti. Nekateri so kot prostor odgovorov v ospredje postavljali naravo, vendar nikoli mistično; vseobsegajoči kočevski gozdovi so lahko nevaren kraj za idilično razmišljujočega in pohodništva neveščega človeka. Drugi umetniki so se podali v psihološko raziskovanje – samih sebe, določenih lokalnih pojavov, družbe nasploh. Pri skoraj vseh je zaznati trud za dokumentiranje trenutka. Kar izginja, odhaja, uhaja, so želeli ovekovečiti, povezati z drugim, osmisliti. Sprva je v ateljejih tiho nastajala polimorfna mreža umetniških del. Kasneje so urbano krajino Kočevja premerile prve umetniške akcije. Leta 2011 pa je nekaj umetnikov javno nastopilo s pobudo za uradno počastitev osemdesetletnice akademskega kiparja Stanislava Jarma, na Kočevskem vsenavzočnega umetnika in pedagoga. To je sovpadlo z začetkom ponovnega vzpona gospodarstva in spodbudilo rekonstrukcijo umetnostnega sistema. Ozračje v Kočevju se spreminja in razmišljanja umetnikov utegnejo poslej ubirati druge poti.
—Lela Angela Mršek Bajda

V vlogi selektorice tretjega cikla razstav Ljubljana se klanja Sloveniji je tokrat neodvisna kustosinja Lela Angela Mršek Bajda, ki je usmerjena v krajevna vprašanja v zvezi z umetnostjo. Na tej podlagi je izvedla hibridne projekte po več krajih v Sloveniji. Leta 2013 je v galeriji Miklova hiša v Ribnici kurirala drugo razstavo iz cikla Ekspatrioti. Pod naslovom Vse svoje nosim s seboj je predstavila 18 umetnikov z Ribniško-Kočevskega, ki pa v času razstave niso več živeli v tej regiji. V iskanju navzkrižnih povezav med njihovimi deli je razstavo navezala na razmišljanje o razsežnostih tega prostora. Ta razstava nadgrajuje takrat začeto delo. Izbrala je tista dela, v katerih se odraža vprašanje o identiteti skozi umetniške oziroma duhovne mnenjske vidike.

IZJAVE UMETNIKOV

Razstavlja: Tina Đenadić, r. 1985
Umetnica o svojem delu: Krajina, ki je v postmodernističnem času zasebnih mitologij vsekakor ostala živa, ostaja tudi v mojih delih vezana na "severno romantično tradicijo", ki povezuje krajino s sublimno vsebino. "Severna krajina" je razumljena kot nekakšen svet, poduhovljen prostor – prostor, kjer se ne more odvijati nikakršen "francoski piknik" ali nedeljski sprehod, kot pravi Robert Rosenblum.* Tudi pri mojih krajinah igra ključno vlogo intimna izkušnja narave, ki je močno zakoreninjena v domačem kočevskem prostoru.
* ROSENBLUM, Robert, Modern Painting and the Northern Romantic Tradition. Friedrich to Rothko, Leipzig 1975.
Razstavljeno delo: Gozd z rumenim drevescem, n. 2009, akril na platnu

Razstavlja: Mina Fina, r. 1978
Umetnica o svojem delu: Risba, kot primaren in najbolj oseben zapis, zavzema v mojih delih osrednje mesto. S svojimi zapisi želim ustaviti minljivost na videz nepomembnega trenutka, mimobežne misli, ki ustvarja vsakdan. Moje polje razmišljanja je strnjeno v človeški figuri, portretu ali avtoportretu. Ukvarjam se z vprašanjem, kako najti sebe v svetu, polnem norm in družbenih vzorcev. V tem okviru je postala predmet mojega zanimanja gradnja identitete. Zanima me dojemanje sveta, dojemanje medijev in vpliva le-teh na žensko samopodobo. Skozi svoje delo izražam dvom o vprašanjih, kot so izgradnja identitete, spolnost in vloge spolov, zastopanost žensk in politika žensk.
Umetničin spletni naslov
Razstavljeno delo: prostorska in svetlobna instalacija Pogrešati je to, kar čutiš, kadar nečesa ni, n. 2018 (razstavljeno prvič)

Razstavlja: Nataša Gašparac, r. 1966
Umetnica o svojem delu: Moje slike pogosto začnejo nastajati, še preden sedem v atelje in primem za čopič. Zgodi se, da tega niti ne pričakujem in v resnici sploh ne iščem motiva. Kot bi pravzaprav motiv našel mene. Ti sprožilci morajo biti tako močni, da občutki, ki jih pri tem prebudijo, sploh ne zapustijo mojega telesa. Šele takrat sem pripravljena. In čeprav so občutki intenzivni in kar kličejo k hitri izdelavi slike, se dela lotim prav z nasprotnega vidika. ... Slika lahko nastane le po poti popolne koncentracije in osredotočenosti. Ko po urah dela lahko izpustim svoje misli in čustva, ko več nič ne pričakujem. 
Razstavljeno delo: Nekaj se plete, n. 2011, akril na platnu

Razstavlja: Marko Glavač, r. 1959
Umetnik o svojem delu: Teme, ki jih obravnavam v konceptualnih zamislih, se navezujejo na moj odnos do sočloveka, narave, globalnega okolja, vesolja in obratno. Oblike vsebin segajo od družbeno angažirane produkcije do čisto osebnega metafizično-materialnega odnosa (misel – materija – oblika in obratno). Raziskujem načine taktilnosti, haptičnosti v kiparstvu, pa tudi v interaktivnih novomedijskih objektih. Zato je moje raziskovanje sprehod med različnimi svetovi: duhovnim, realnim in virtualnim. Podobo in njeno moč definiram z obliko, ki sega od klasike do sodobnosti. S pomočjo umetniške produkcije nagovarjam na osnovi osebnega spoznanja preteklega in sedanjega časa ter slutenj prihodnjega obdobja.
Razstavljeno delo: prostorska intervencija Pieta, n. 2015, ponovitev 2018

Razstavlja: Dora Gorše, r. 1997
Umetnica o svojem delu: Skozi fotografski medij skušam prikazati tisto neizrekljivo, tisto, kar je skrito očem, ter zajeti esenco neotipljivega stanja, ki je v ozadju materialne realnosti. Vizualna podoba tako postane prehod v svet, v katerem nas lahko vodita le intuicija in zaupanje lastnemu občutku, ki nas navdaja ob pogledu na umetniško delo, nastalo na enak način – onkraj razuma, v svetu neskončnih potencialov kreiranja.
Umetničin spletni naslov
Razstavljeno delo: Geometrija budizma, n. 2017 (razstavljeno prvič), fotografija

Razstavlja: Aleš Gregorič, r. 1966
Umetnik o svojem delu: Element prostora – figura + prostor, "zlepljena" skupaj, obmirujeta v mirnem sožitju. Zmehčan rob pogleda – zgolj kratek, ne vedno bister uvid v izbrisljiv dogodek.
Razstavljeno delo: Vonj kože, n. 2005, fotografija

Razstavlja: Pavel Gregorič, r. 1966
Umetnik o svojem delu: Do svojega 33. leta sem živel v Kočevju. Začetek mojega vizualnega ustvarjanja je povezan z znanstvom s tamkajšnjim kaplanom, s katerim sva skupaj nakupila tehniko in začela beležiti življenje in utrip mesta. Kasneje sem razvil ustvarjanje kompleksnejših zgodb v okviru video zapisa. Med letoma 2000 in 2004 sem svoje vizualno razmišljanje usmeril še na področje statične fotografije in v tistem času ustvaril nekaj odmevnih serij ter bil večkrat nagrajen. Z bratoma Tomažem in Alešem smo takrat sodelovali in bili fenomen v slovenskem prostoru ter prepoznavni v evropskem. Pot danes nadaljujem samostojno.
Razstavljeno delo: Balkan 1, n. 2004, fotografija

Razstavlja: Tomaž Gregorič, r. 1969
Umetnik o svojem delu: Po študiju oblikovanja na ALUO v Ljubljani sem se posvečal fascinaciji s telesom kot predmetom v prostoru, nato pa se med krajšim bivanjem v Londonu usmeril v izkoriščanje fotografije kot nekakšne mediacije v procesu socializacije. Zaradi neučinkovitosti tega početja sem postopoma zašel v romanticizem pohajkovanja po bolj obrobnih temah brez konstruktivne sporočilne vrednosti. V zadnjem času se zato poskušam izvleči iz fiksacij z določenimi motivi, kot so voda, gozd in predmestje, ter vzpostaviti iskreno, manj naivno in samozadostno okolje, v katerem bi si lahko izoblikoval orodje za bolj kompetenten in predvsem konsistenten nagovor gledalca.
Razstavljeno delo: Periferija 80, n. 2005, fotografija

Razstavlja: Sašo Koprivec, r. 1967
Umetnik o svojem delu: Tkivo je naslov razstavljenega dela. Delo se ukvarja s telesom, telo pa ni le mimesis svoje podobe, ampak dimenzija vseh aspektov, telo je tudi tkivo, ki je sicer skrito pod kožo, tako kot je tudi slika svojevrstno tkivo, površina, haptičnost, senzorični fenomen, materija, objekt, simbolni in metaforični fenomen, obenem pa telo. Tako je tudi razstavljeno delo ambivalentno oziroma polivalentno. Moja dela ne nastanejo kot vnaprej zamišljeni ali vizualno zgrajeni konstrukti, ampak sproti, rojevajo se v procesu, dobijo kožo, ali pa tudi ne. Niso čisto abstraktna, niti figuralna, so most ali pa točka tesnobe, suspenza. Izbira je gledalčeva ...
Razstavljeno delo: Tkivo, n. 2004, akril na platnu

Razstavlja: Polonca Lovšin, r. 1970
Umetnica o svojem delu: Pozornost mojega ustvarjanja je usmerjena v oblikovanje neodvisnih (infra)strukturnih, produkcijskih in organizacijskih modelov, ki z majhnimi spremembami na ravni vsakodnevnega življenja skušajo pripomoči k velikim spremembam v družbi. Moja dela vključujejo različne medije, so interdisciplinarna in projektno naravnana. Mnoga med njimi so intervencije v javnem prostoru, ki temeljijo na kontekstu kraja, v katerem nastajajo, in vzpostavljajo sodelovanje z lokalnimi akterji in prebivalci.
Umetničin spletni naslov
Razstavljeno delo: dokumenti umetniške akcije Gibanje za javni govor/Kočevje – JE, n. 2015 v sodelovanju z ustvarjalci iz Kočevja – Ervin Djuvelek, KUD Godba Kočevje (Klara Bilbija, Ajda Bradeško, Neja Erjavec, Klavdija Križ Potisk, Ana Šančič), Gašper Jarni, KUD Jazbec in partnerji, Improdisciplina Ekspert (Gaber Košorog, Vid Pohar, Gregor Šterk), Romana Novak, Pankeroschi, Mihael Petrovič, Than HanRo, Ljupčo Todorovski, otroci 1.–4. razreda Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje (razstavljeno prvič)

Razstavlja: Lela B. Njatin, r. 1963
Umetnica o svojem delu: Eden izmed najprepoznavnejših impulzov mojega vizualnega ustvarjanja je Kočevje kot permanentna spoznavna referenca. V tem procesu sem izoblikovala niz umetniških parafraziranj vidnejših točk ikonografije urbane krajine Kočevja. V kolektivni zavesti so: skulptura S. Jarma Deklica s piščalko, citat iz Hlapcev I. Cankarja oz. Šeškov dom, najvišja točka hribovja Stojna Mestni vrh, dimnik tovarne Melamin in vojaški bunker pri Škrilju. Dodajam jim še osebno točko: stavbo, v kateri sem odraščala in kjer imam danes atelje. Svojo umetnost povezujem s filozofiranjem o skupnosti in tako ustvarjam lastno umetniško metodo, ki jo imenujem časovnoprostorska intervalizacija.
Umetničin spletni naslov
Razstavljeno delo: dokumenti cikla umetniških akcij Beseda velja, n. 2014–2016

Razstavlja: Vito Oražem, r. 1959
Umetnik o svojem delu: Vzhičenje. Kako osmisliti naključnost fotografskega posnetka in iz tega pozitivističnega dejstva narediti sliko, ji dati pomen? Kot pri poeziji – uporabljam metriko, ki se ji tu pravi kompozicija slike, pa naj bo to simetrija ali kontrapunkt. Včasih sta tu grotesknost ter ironija, pogosto pa puščam v fotografijah pomensko slepo polje. Formalizacija naključnega dejstva draži naše oko in s tem našo percepcijo. Fotografski posnetek se vpije v našo zavest in postane del nas. Medmeti so besedna vrsta, ki najbolje opisuje vzhičenje, ki ga v nas sproži fotografska slika.
Razstavljeno delo: Kočevje, Trg zbora odposlancev, julij 2001, n. 2001, fotografija

Razstavlja: Urška Pečnik, r. 1991
Umetnica o svojem delu: Modna serija Love me je nastala v sodelovanju z modno znamko M. Fiction. Gre za skupni jezik ustvarjalcev, katerega bistvo je kreativni umetniški pristop k modnemu editorialu. V ozadju se poigravamo z ideologijo nas samih in sodobne družbe, z razmišljanjem o vprašanju: "Do kod lahko seže 'vsebina' fotografije, da jo družba še vedno sprejme za 'normalno'? Kaj sploh je normalno in družbeno sprejemljivo?" Psihološko-raziskovalni pristop k fotografiji, črpanje iz osebnih izkušenj in lastne frustracije, če je resnična. Voajerji lastnih misli in občutkov.
Umetničin spletni naslov
Razstavljeno delo: Love me, n. 2017 (razstavljeno prvič), fotografija

Razstavlja: Društvo kočevskih glasbenikov, u. 2013
Umetniki o svojem delu: Kompilacija "Kočevje špila" je serija šestih kompilacij (v letu 2018 izide sedma). Prva, "Grupni", je zgolj zbirka pesmi, vendar je bilo pomembno tudi oblikovanje, ki ga je izdelal T. Šulman. Druga, "Lik of", je povezovala pesmi s kočevskimi likovniki, ki so za vsako pesem izrisali svojo sliko. Oblikoval jo je M. Vovk. "Razkačeno" je oblikovala M. Mlakar. Z risbo kače in fotografiranjem izvajalcev je povezala pesmi in glasbenike. "Zastonj" je upor lokalnim oblastem, ki kompilacije niso prepoznale kot dela unikatnega kulturnega elementa v prostoru. Oblikoval jo je M. Vovko, fotografijo za naslovnico pa smo posneli v zapuščeni kočevski klavnici (sedaj je porušena), kjer je mrgolelo kočevskega kanalizacijskega undergrounda (podgane in džankiji). Kompilacija "Ubrano" je povezovala pesmi s karikaturiziranimi posebnostmi v prostoru (oblikovanje B. Majcen, fotografija B. Štefanič). Šesta kompilacija, "Kočevje špila – Po Stojni", ki je del te razstave, povezuje pesmi s konkretnimi točkami na področju pogorja Stojna. Grafično podobo je oblikovala Mina Fina.
Spletni naslov umetnikov
Razstavljeno delo: Kočevje špila – Po Stojni, n. 2017 (razstavljeno prvič), glasbena zgoščenka