Program Studio 6 sta leta 2004 zasnovali Barbara Borčić in Saša Nabergoj v okviru Zavoda SCCA-Ljubljana. Želeli sta pokazati celovitost umetnostnega konteksta, ki (so)narekuje branje posamičnih umetniških del in spodbuditi pogovor o referenčnih knjigah, o nedokončanih projektih, idejah, ki so zašle v slepo ulico ... Zanimala ju je prepletenost posameznikov v svetu umetnosti, hkrati pa sta poskušali spodbuditi diskusije med različnimi akterji (umetniki, kustosi, kritiki) o umetninah in razstavah, pa tudi o procesu, ki do njih pripelje. Z izbiro sodelujočih so se v okviru Studia 6 ustvarjale različne situacije, skozi katere se je tako v teoriji kot v praksi preizkušalo različne ravni delovanja in sodelovanja v svetu umetnosti.  

Prvo leto so vzpostavili petčlansko ekipo kustosov (Božidar Zrinski, Bojana Piškur, Iztok Hotko, Alenka Gregorič in Saša Nabergoj), ki je tesno sodelovala z vsakim od povabljenih umetnikov pri pripravi razstave in pogovora v Projektni sobi SCCA. Tudi v naslednjih letih je bil poudarek na pogovoru, na diskurzivnem dogodku, ki je spremljal razstavo – prostorsko specifično intervencijo v pomensko in fizično nabit prostor Projektne sobe SCCA. K sodelovanju so vabili kustose, ki s svojim načinom delovanja vzpostavljajo zanimive modele in odpirajo ključna vprašanja. Denimo, Petro Kapš in Božidarja Zrinskega, ki sta se ukvarjala z vprašanjem moči kustosa in naročenih del, ali Jurija Krpana, Nevenko Šivavec in Andreja Medveda, ki v lasten modus operandi vključujejo poglobljeno, vztrajno in kontinuirano spremljanje in sorazvijanje umetniške prakse določenega umetnika.

Tokrat Studio 6 zapušča prostor, ki je s svojo specifiko botroval njegovemu nastanku in imenu – Projektno sobo SCCA na Metelkovi 6 – in gostuje v razstavnem prostoru Galerije Vžigalica. Pričujoča priložnost se izkorišča za refleksijo preteklega dela, predvsem pa se na podlagi preizkušanj različnih formatov delovanja poskuša pripraviti kompleksen projekt: razstavo sodobne umetnosti in hkrati prostor sodelovanja, kontekstualizacije kuratorske in umetniške prakse in njene recepcije ter prikaz alternativnih načinov delovanja in sodelovanja v svetu umetnosti.

K sodelovanju sta bila z izborom del in vizualnim arhivom povabljena CAC – Conceptual Art Center iz Bukovja (Slovenija) in Studio Golo Brdo (Hrvaška), dva artists-run spaces, ki s svojim načinom delovanja spodbujata širši razmislek o načinih in pogojih razstavljanja umetniškega dela. Ki ju ne zanima spektakel pač pa dolgoročno delovanje, ukrojeno na lokalni kontekst.

Na razstavi sodeluje pet umetnikov oziroma skupin iz preteklega programa Studio Golo Brdo (Hrvaška), ki ga je leta 2007 zasnoval Tomislav Brajnović: Nemanja Cvijanović, IRWIN, Dalibor Martinis, Vlado Martek in Goran Petercol. Vsak izmed njih je bil povabljen, da prispeva delo po lastnem izboru, ki pa naj bo novejše in produkcijsko skromno, kar sledi principom, ki vodijo koncipiranje programa studia.

CAC – Conceptual Art Center iz Bukovja (Slovenija) bo prvič v Ljubljani predstavil svojo majhno, a izjemno umetniško zbirko, sestavljeno iz velikih imen sodobne umetnosti, ki sta jo ustanovitelja Nina Slejko in Conny Blom vzpostavila po principu alternativne ekonomije (pogosto menjave z lastnimi umetniškimi deli).