PREŠERNA POSPRAVA MARKA BRECLJA

Marko Brecelj je v minulih 50 letih zelo zaznamoval kulturni prostor jugosfere, saj je njegova kultna osebnost vztrajno spreminjala mišljenske vzorce tudi onstran meja slovenske republike.

Namesto ob mednarodnem dnevu invalidov (3. decembru), ki je pri nas zaradi obletnice rojstva pesnika Prešerna tudi Ta veseli dan kulture, povzdigujemo Breclja z nenaključnim datumom odprtja njegove razstave na zadnji dan Prešernovega življenja (8. februarja), ko mu že tradicionalno ne bi bila podeljena Prešernova nagrada za življenjsko delo.

V precepu med nastavkom ustvarjanja kulturnega svetnika in garažno razprodajo kompulzivnega nabiralca lastnih spominov, smo zasnovali polpregledno, didaktično razmehčano mehkoteroristično razstavo, ki je posledica zaskrbljenosti zaposlenega kustosa Galerije Vžigalica in razmočene upehanosti mehko terorističnega činitelja Breclja, ki je 4. februarja žal podlegel težki bolezni.

Odločitev za ”protipožarno obliko predstavitve” v Galeriji Vžigalica je torej alternativa varnoritnikov in ne samega avtorja, ki je slovel po bujnih kontroliranih samovžigih. Predstavljeni so videodokumenti, zvočni zapisi, rekviziti in predmeti iz mehkoterorističnih akcij, javnih nastopov, ki jih je snoval in izvajal s somišljeniki in sodelavci, ter odlomki njegove performativne prakse glasbenih nastopov in sodelovanja z Ivanom Volaričem – Feom.

Razstava je postavljena neposredno v delujoč ambient predhodne razstave Soap Opera kolektiva iz Istre pod Slovenci Stran 22. Ta je del svoje kulturne izobrazbe pridobil tudi pod vplivom kulturne produkcije Marka Breclja, v času ko je bil WC direktor v koprskem mladinskem, kulturnem, socialnem in multimedijskem centru. Namesto, da bi Brecelj naslednikom dopustil, da z njegovih pleč vidijo dlje, je simbolično stopil na njihova ramena in vsebinsko prevzel njihov izčiščeni prostor Soap Opere ter tako na nek način podaljšal cikel razstav Ljubljana se klanja Sloveniji s kontrastom med likovno všečnim in konceptualno zateženim.

V prijavi predloga, da Breclju Republika Slovenija v letu 2019 podeli Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je Peter Tomaž Dobrila med drugim zapisal: ”Idejni vodja ter nosilni izvajalec želi s predstavitvijo mehko-terorističnih akcij zabavno nagovarjati vse generacije, naj v svojih okoljih rušijo dušečo prevlado korektnega vedenja in izražanja, s katerim Sistem varuje svojo prevlado in zakriva surovo jedro lastnega uničevalnega in nasilnega bistva. ” Zaradi njegove drže, načelnosti in smelosti v vseh časih in režimih, ga lahko štejemo za enega od ustanoviteljev strategij in izjavljanj kulturnega upora.