Posamezni segmenti projekta so bili predstavljeni na samostojnih in številnih skupinskih razstavah ter na bienalnih razstavah – po prvi v Benetkah še v Pragi, Tirani, São Paulu in Istanbulu –, leta 2011 je izšla tudi istoimenska knjiga teoretskih esejev in do takrat še neobjavljenih dokumentov. Razstava "CODE:RED" v Mestni galeriji Ljubljana prinaša strnjen pregled in zapis vseh realiziranih »postaj« projekta in nekatere ključne informacije, relevantne za razumevanje stanja na področju konsolidacije pravic seksualnih delavcev. S podrobnim vpogledom v obstoječe dokumentarno gradivo, z besedili, intervjuji, videi, fotografijami in časopisi je tokrat "CODE:RED" prvikrat prikazan v celoti, mnoge stopnje in aktivnosti projekta pa so prav za ljubljansko razstavo dobile format umetniškega dela.

Pogačarjev pristop k projektom, ki tematizirajo paralelne ekonomije – njihov inherentni del je trgovina z ljudmi in z njo povezana seksualna industrija –, temelji na zaupljivi medsebojni komunikaciji med udeleženci. Gre namreč za tesna sodelovanja z institucijami umetnosti, ki umetnika povabijo k udeležbi, in organizacijami, ki se ukvarjajo z vprašanji človekovih pravic seksualnih delavcev. Umetnik nastopa kot posrednik v odnosu med različnimi umetnostnimi institucijami, s katerimi sodeluje, in organizacijami, s katerimi se poveže za čas trajanja projekta. Bolj kot končna vizualna pojavnost razstavnega predmeta in preciziranje naključnih razmerji z obiskovalci razstav ga zanima odnos skupnosti do marginalnih skupin, njihove pravice, njihov socialni in ekonomski položaj, njihovi načini preživetja in taktike delovanja v neoliberalnih ekonomskih in družbenih strukturah. Ne glede na format prezentacije, najsi gre za akcijo, performans, konferenco, delavnico, pogovor ali intervencijo, je najpomembnejši vidik in merilo uspešnosti projekta prav kvalitetno obojestransko sodelovanje in konstruktiven dialog z vpletenimi v projekt. Pogačar tako prevzame sprva vlogo raziskovalca, opazovalca, mediatorja in na koncu prevajalca določene družbene stvarnosti v kontekst umetnosti. Umetniško delo, ki šele zavoljo prezentacije v galerijskem prostoru dobi dokončno obliko, je predvsem nosilec umetnikove izjave, povezane z vprašanjem seksualnega dela, s temeljnim poudarkom na razmisleku o družbenih neenakostih, s katerimi smo soočeni in s katerimi smo kljub temu brezsramno pripravljeni živeti.