Izbranih slikarjev ne druži le pripadnost isti generaciji, (rojeni so bili v prvi polovici sedemdesetih let in so vsi študirali na ljubljanski ALUO), temveč tudi podobna razmišljanja o statusu slikarstva ter vprašanju reprezentacije / predstavnosti, ki se ga je začelo v devetdesetih letih reševati na nov način. Slike v času, ko so se pričujoči umetniki še kalili na akademiji, niso bile le reakcija na povsod prisotno podobotvorje množičnih medijev, pač pa poskus preseganja teh vplivov v slikarskem mediju. Domala vsi na razstavi sodelujoči umetniki, kustos Tevž Logar jih je hudomušno imenoval »vplivna slikarska loža«, so bili že deležni pozornosti kustosov in galeristov iz mednarodnega prostora, kar pomeni, da gre za generacijo uveljavljenih umetnikov, ki so k novemu slikarstvu pristopili kot k sestavi procedur in praks, ki so bile izpeljane iz različnih tehničnih procesov elektronskih medijev, filma, revijalnega tiska, fotografije ipd.

Predstavitev tega "site-specific" zasnovanega projekta je vsekakor priložnost za prikaz mnogovrstne rabe vizualnega in odprtega dialoga med različnimi jezikovnimi igrami in hkrati povezavami individualnih slikarskih poetik v vizualno celoto.

V času priprave razstave smo na več delovnih sestankih razpravljali o konceptualni zasnovi projekta. Skupinska razstava je, brez kakršnega koli namena o zgodovinjenju ali preračunanem ujemanju slikarskih praks na skupnem imenovalcu, osredotočena na predstavitev tekoče produkcije in vključuje poleg slikarskih del in risb na galerijsko steno tudi video ter celostne intervencije v prostor. Umetniki, ki jih družijo kolegialne in prijateljske vezi iz časa študija, pa tudi skupni nastopi in predvsem medsebojno poznavanje pristopov ter metod dela, se ob prikazu avtonomnih pozicij svojega likovnega besednjaka v duhovitih konstelacijah intelektualno preigravajo, prepletajo ter s prstom porogljivo kažejo na anomalije in absurde sodobne civilizacije.

Better Doggy Style Than No Style (slikarstvo po koncu stilov)

Izbrane slikarje ne druži le ista generacija, temveč podobni pristopi in razmišljanja o vprašanjih reprezentacije / predstavnosti slikarstva, ki se ga je začelo v devetdesetih letih reševati na nov način.