S prikazom Martekovih del od sedemdesetih let prejšnjega stoletja do danes "Razstava z več naslovi" skuša premakniti meje umetniškega izražanja pa tudi načinov predstavljanja in posredovanja umetnosti (uprizoritvena poezija, dekonstrukcija medijev in preboj v javni prostor). V središču pozornosti je Martekov dvojni položaj umetnika in pesnika, ki se obsedeno loteva analize jezika in vloge umetnosti.

Ob pregledu okoli tristotih žanrsko raznovrstnih del sledimo avtorjevemu ambivalentnemu odnosu do knjig in pisane besede, v katerem je moč zaslediti vse od fascinacije nad uporniškim potencialom besed do nelagodja, ki ga ozek krog knjižnih moljev čuti ob pogledu na odloženo knjigo. Opazujemo, kako se pisana beseda razpleta skozi prostor – najsibo to javni prostor ali pa prostor drugih medijev, kot so risanje, slikanje ali klesanje z besedami. Martekovi jezikovne igrice, slikovni rebusi in piktogrami se na razstavi povezujejo z oblikami komunikacije, ki postavljajo družbena pravila na glavo in netijo upor zoper suhoparno rabo jezika.

"Razstava z več naslovi" se napaja s humornostjo nenavadnih kombinacij simbolov, ki rušijo pravila stroke in konvencionalni odnos do materialov. Pretaka se iz medija v medij in vnaša nemir v tradicionalne umetniške oblike. Brez poudarka na obdobjih, v katerih so posamezna dela nastala, nas razstava vodi skozi Martekov heretični odnos do jezikovnih konvencij in njegovo preigravanje z dozdevno pravilnimi jezikovnimi vzorci. Ali če citiramo eno njegovih gesel: Zaljubljen sem v državo, naj živi prešuštvo.