Jasna Hribernik
Obstaja prihodnost, ki je predvidljiva, programirana, načrtovana, predstavljiva. Obstaja pa tudi prihodnost, "l'avenir" (prihod), ki se nanaša na nekoga, ki prihaja in katerega prihod je popolnoma nepričakovan. (Jacques Derrida)
Jasna Hribernik je filmska režiserka in ena pomembnejših slovenskih intermedijskih ustvarjalk, ki poleg umetniškega videa ustvarja tudi na področju dokumentarnega filma, video/svetlobnih instalacij in objektov ter prostorskih intervencij. Že več desetletij uspešno deluje v slovenskem in mednarodnem prostoru, a v zadnjem času še ni imela celostnejše predstavitve.
Pričujoča razstava predstavlja fluidnost/razvoj tega dolgoletnega avtoričinega delovanja skozi specifično postavitev, ki temelji na ideji obratnega pogleda nazaj s pozicije današnje umetničine produkcije. V posamezna njena pretekla dela/obdobja vstopamo v kontekstu njenega najnovejšega projekta Su.Persenso.ry (2021/22). Ta je izveden posebej za Mestno galerijo in z večmedijsko postavitvijo v svojo strukturo zajema izbor tistih preteklih del, ki so se izkazala za ključna pri razvoju temeljnih idej njenega konsistentnega umetniškega ustvarjanja, kot ga poznamo danes.
Te so že od vsega začetka vezane na raziskovanje časa in na postavljanje temeljnih ontoloških vprašanj, s katerimi razpira univerzalne zgodbe minevanja, spomina, sanj (utopija-distopija-retrotopija). V zgodnejših delih so se manifestirale v osebnem avtoričinem odnosu do arhitekturnih objektov, ki jih je v video pripovedih uporabila kot poetične krajine.
V kasnejših delih pa so bivanjske teme prerasle v družbeno angažirane izjave, ki se raztezajo od vprašanja napredka in sintropične moči narave, kjer ustvarjalka skozi umetnost kljubuje prevladujoči paradigmi entropije in precejšnji verjetnosti distopične prihodnosti, do razmisleka o tehnokapitalističnem vojnem stroju, ki potrebuje poseben "krvo-tek" dveh tekočin: nafte in krvi, in kjer je mir zgolj začasna vrzel, prazen prostor netrenja.
V zadnjih letih uporablja in raziskuje možnosti vse bolj zmogljivih računalnikov, ki poleg novih izraznih sredstev spreminjajo način interakcije umetnosti z družbo. Razvoj vseh teh avtoričinih razmislekov je na postavitvi povzet v dialogu med novejšimi in starejšimi deli, vključno z njeno najzgodnejšo in najodmevnejšo videoinstalacijo Stopnišče (1992). Ambientalna postavitev zajema video in svetlobne projekcije, projekcijo v javnem prostoru itd.
Publikacija je zasnovana kot sprehod skozi bogat ustvarjalni opus Jasne Hribernik, filmske režiserke in ene pomembnejših slovenskih intermedijskih ustvarjalk, ki že več desetletij uspešno deluje v slovenskem in mednarodnem prostoru.
Kolofon
Produkcija: Muzej in galerije mesta Ljubljane Kustosinja: Barbara Sterle VurnikUmetnica: Jasna Hribernik Besedilo: Barbara Sterle Vurnik Koordinacija in produkcija: Maruša Meglič Oblikovanje: Novi kolektivizem Tehnična izvedba: Tehnična služba MGML Projekt so omogočili: Mestna občina Ljubljana, oddelek za kulturo
Lokacija
Mestni trg 5
1000 Ljubljana
Splošne informacije:
T 01 24 11 785
E mestna.galerija@mgml.si
Rezervacije pedagoških terminov:
T 01 24 12 506
E prijava@mgml.si
Odnosi z javnostmi:
T 041 669 599
E mateja.dimnik@mgml.si
Odpiralni čas
torek–nedelja: 11:00–19:00
ponedeljki: zaprto
1. januar, 1. november, 25. december: zaprto
24. in 31. december: 11:00–14:00
Vstopnice
Vstop prost.
Skupine z več kot 10 obiskovalci prosimo, da najavite svoj obisk na: pedagoska.mestnagalerija@mgml.si
Zaradi specifike razstave je namreč omejitev števila obiskovalcev v posameznih prostorih.
Mestna galerija Ljubljana je psom dostopna galerija.
Gradivo za medije
Novice
Mestna galerija Ljubljana zaključuje leto 2022 z razstavo Mitje Ficka in Marka Jakšeta, ki bo na ogled vse do februarja 2023. Marca se odpira intermedijska pregledna razstava Jasne Hribernik, ki ji maja sledi še fotografska razstava Mete Krese. Jeseni se bo prvič v Mestni galeriji Ljubljana predstavil akademski slikar Jurij Kalan, ob koncu leta 2023 pa sledi še intermedijska skupinska razstava, na kateri se bodo s svojimi deli predstavili Miha Godec, Urša Vidic, Maja Smrekar in Boris Beja.