Razstava predstavlja večdesetletno ustvarjanje Tanje Lažetić, uveljavljene slovenske intermedijske umetnice, ki deluje na področju fotografije, videa, instalacije, performansa, keramike, knjige umetnice in slikarstva ter v svojem delu kontinuirano raziskuje teme časa, spomina in identitete. Pregled njenega dela se osredotoča na eno poglavitnih področij avtoričinega ustvarjanja, na raziskovanje relativnosti in krhkosti razmerij med resnico in lažjo, med vidnim in skritim, pa tudi na vprašanja, kako doživljamo preteklost, kako se spomini spreminjajo, razpadajo in se hkrati ohranjajo. Skozi optiko ženske umetnice brez neposrednega aktivizma, s subtilno, a odločno vizualno govorico raziskuje, kako osebni in družbeni konteksti oblikujejo naš pogled na resničnost.

V umetničinem opusu medij deluje kot sestavni del koncepta, ne zgolj kot orodje. Ključni ustvarjalni postopek, ki ga Tanja Lažetić uporablja že vrsto let, namreč temelji na rezih, šivih, razpokah, prekrivanjih ter na fragmentaciji in ponovnem sestavljanju podob, pri čemer fotografije, predmete in zgodbe razstavlja ter jih skozi apropriacijo in reinterpretacijo preoblikuje v nove celote. Osnovna enota pripovedi tako ni le fragment, ampak tudi prazen prostor, kjer odsotno postane nosilec tistih drugih, nevidnih sporočil in podob.

Razstava združuje umetničina dela, nastala v obdobju od leta 1997 do danes, med drugim dela Govedji gulaš (1997), Povsod, kjer me ni (2000), Kurba (2010), Lilit na Rdečem morju (2018), Rože (2019–2025), Dialog v kuhinji, II. del (2026), kamor je kot sogovornika vključila orodje umetne inteligence, ter opus knjig umetnice, zbranih v objektu Rdeča škatla (2006–2025), s katerim se je lotila samozgodovinjenja lastnega arhiva. Skozi celotno postavitev lahko sledimo izhodiščnim temam, ki jih umetnica obravnava skozi ikonografijo ženskega telesa in identitete kot območja družbenih projekcij in nadzora, kjer z zakrivanjem, rezanjem in šivanjem vzpostavlja prostor avtonomije ter razgrajuje predsodke. Slednje potencira tudi skozi na videz banalno motiviko rož, ki pa jo uporablja zlasti kot sredstvo za razgradnjo idealov ženskosti in družbene obsesije s popolnostjo. V zadnjem času to uresničuje tudi z vstopom v slikarstvo, ki ga razume kot konceptualno in emancipatorno gesto osvobajanja medija izpod pričakovanih umetniških norm.

Umetnost Tanje Lažetić skozi razstavo vzpostavlja polje razmisleka o nestalnosti resnice in o načinih, kako jo konstruiramo ter kako se pogosto v napeti dinamiki vzpostavlja prav v razpoki med podobo in njeno odsotnostjo, še zlasti tedaj, ko gledalec postane aktiven soustvarjalec pomena.

Tanja Lažetić je diplomirala leta 1994 na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Med letoma 1997 in 2025 je razstavljala na pomembnih (mednarodnih) umetniških prizoriščih (MG+MSUM, Ljubljana; Neuer Berliner Kunstverein, Berlin; Real Academia de Bellas Artes de San Fernando, Madrid; Mednarodni grafični bienale, MGLC, Ljubljana; Brighton Photo Biennial, Brighton; Mednarodni festival umetnosti v Nandžingu, Kitajska; Galerija Gagosian, New York, Beverly Hills, Pariz …). Njena dela so shranjena v pomembnih javnih zbirkah, npr. v Narodnem muzeju Slovenije (Ljubljana), Moderni galeriji (Ljubljana), Mednarodnem grafičnem likovnem centru (Ljubljana) in Muzeju Lah (Bled), knjige umetnice pa so vključene v zbirke MOMA Artists' Books Collection (New York), Tate Collection of Artists' Books (London) in Bibliothèque Kandinsky (Centre Pompidou, Pariz). Za svoje delo je bila leta 2015 nagrajena na mednarodnem trienalu keramike Unicum (Ljubljana), leta 2017 pa je prejela nacionalno priznanje Riharda Jakopiča (ZDSLU, Ljubljana).